S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Rekonstrukcija kozjanske žage, obrata, ki spada pod mestinjski TOZD Lesna industrija Bohor Šentjur, je že dalj časa vprašanje, na katerega pa kozjanski lesarji vsaj v minulih letih niso dobili ustreznega odgovora.
Zdaj, izgleda, se je vsa stvar vendarle premaknila z mrtve točke. Ker namerava lesna industrija Bohor v Mestinju svoje zmogljivosti močno povečati – v petih do desetih letih naj bi v razvoj vložili do trideset starih milijard dinarjev in s tem proizvodnjo enkratno povečali – je v ta program vključeno tudi Kozje.
V Kozjem bodo izdelovali polizdelke za vrtne garniture, s katerimi so v Mestinju prodrli na evropski trg pa tudi izven njega, pohvalijo pa se, da za to vrsto njihovih proizvodov vlada prilično zanimanje. Takšno zagotovilo se je rodilo iz spoznanja mestinjskih lesarjev, da naj bo vsaj del proizvodnje tam, kjer je tudi surovina.
Obetavni načrti bodo Kozjancem pripomogli do manjšega števila novih delovnih mest, ki jih je na Kozjanskem še vedno premalo.
