S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Delavsko-prosvetno društvo Svoboda v Rogaški Slatini ima za sabo lepo in bogato tradicijo. Svoboda je bila ustanovljena marca meseca leta 1927, takoj ko je začela obratovati steklarna. Ustanovili so jo delavci iz Zagorja in Hrastnika, kjer so Svobode že uspešno delovale. Delo v društvu takrat ni bilo lahko, saj je bila Rogaška Slatina znana kot klerikalno in nemčursko gnezdo. Delavci, včlanjeni v Svobodo, so za dviganje proletarske kulture in socialistične zavesti ustanovili krožek, ki je skrbel za dobra predavanja. Med predavatelji je predaval tudi profesor Tepli iz Maribora in pokojni Ivan Vuk.
Od predavanj so bila zlasti zanimiva predavanja o fašistični Nemčiji in Italiji ter o nastanku življenja. Takratna Svoboda je imela tudi pevski zbor. dramatski odsek, mladinski dramatski odsek in tamburaški odsek. Predsednik društva je bil Franjo Lipušek, ki je bil leta 1942 v Celju kot talec ustreljen. Svobodaši iz Rogaške Slatine so se leta 1935 udeležili tudi velikega zleta Svobod v Celju, nakar so Svobodo razpustili. Namesto nje so ustanovili novo društvo »Vzajemnost«.
Sedanja Svoboda v Rogaški Slatini uspešno deluje in ima moški, ženski in mešani pevski zbor. Za ubrano petje je bil pevovodja Ulaga nagrajen od okrajnega odbora ljudske prosvete. Odličen pionirski orkester bo nastopil 29. Maja na Kongresu Svobod v Celju. Uspešno ga vodi dirigent Nevšimal. Svoboda ima tudi dobro godbo na pihala, pozimi pa so ustanovili tamburaški zbor, ki je že uspešno nastopal.
Ponos Svobode v Rogaški Slatini pa je zlasti lepo urejena in bogata knjižnica, ki ima širok krog bralcev. Pozimi je bila knjižnica preurejena. Od osvoboditve uspešno vodita knjižnico tov. Glinškova in Verkova. Lani je rogaška Svoboda priredila kulturni teden, na katerem so nastopili vsi odseki, kot gost pa je sodeloval pevski zbor Svobode iz Trbovelj. Ob zaključku tedna so razvili društveni prapor, ki bo tudi 30. maja v Celju ponosno in zmagoslavno plapolal.
Da je Svoboda v Rogaški Slatini dosegla tako zavidljive uspehe gre največ zaslug upravnemu odboru, zlasti pa njenemu agilnemu predsedniku tovarišu Kostanjevcu, dalje tovarišu Cvahteju, profesorju Kolarju in drugim.
Rogaški Svobodaši bodo še krepkeje poprijeli za delo, saj hočejo čimprej doseči, da bo njihova Svoboda med prvimi činitelji pri dvigu delavske kulture v Rogaški Slatini.
Savinjski vestnik, 28. 5. 1954
