S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V Ulici Dušana Kvedra, v prenovljenem bloku v Šentjurju so nedavno tega uredili prostore, v katerih zdaj delata tajnika dveh krajevnih skupnosti, in sicer za krajevno skupnost Šentjur-center in okolica. Prav gotovo je pridobitev teh prostorov predpogoj za dobro delo le teh. In prav z dobrim in živahnim delom v zadnjem obdobju se lahko pohvalita obe krajevni skupnosti. Se pred kratkim krajevna skupnost okolica sploh ni imela svojih stalnih prostorov, krajevna skupnost center pa se je selila iz enega v drug prostor, kar je otežkočalo redno delo tudi krajanom te skupnosti. Z novimi prostori sta ti dve krajevni skupnosti pridobili tudi primeren prostor za večje in manjše seje, na katerih se zdaj krajani redno dogovarjajo o svojem delu.
Posebej velja povedati, da ima zdaj krajevna skupnost center 11 uličnih odborov in to ne samo na papirju, kajti le-ti so dejansko tudi dobro zaživeli, kar se zlasti v tem času odraža pri ureditvi stanovanjskega okoliša. O vsaki akciji najprej razpravlja ulični odbor in o svojem sklepu seznani svet krajevne skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki ali pa člani uličnih odborov. Táko sinhronizirano delo je v zadnjem obdobju pripeljalo do številnih akcij in Šentjur dobiva novo, lepšo podobo. Celotna soseska treh ulic na Pešnici II je zdaj že urejena, za letos pa imajo v programu še ureditev javne razsvetljave okrog blokov v strogem centru Šentjurja.
Svoje delo v prihodnje so koncem marca opredelili tudi z novosprejetim statutom krajevne skupnosti.
V mesecu marcu pa sta obe krajevni skupnosti, torej center in okolica, letos prvič skupaj slavili svoj krajevni praznik, in sicer 8. marec, kot spomin na ogorčene borbe z nemškim okupatorjem leta 1945 in v spomin vseh padlih v tej bitki. Posameznikom in organizacijam so ob tej priložnosti za njihove posebne zasluge pri razvoju krajevne skupnosti, podelili priznanja.
Pomudimo se z nekaj vrsticami še v krajevni skupnosti okolica, ki je zaradi svoje specifičnosti, saj ji pravijo kar obroč Šentjurja, razdeljena na 5 vaških skupnosti. Krajani so se v samoupravno odločanje zavestno vključili, kar je razvidno iz njihovih vse večjih teženj po hitrejšem razvoju okolice kot celote. Znano je namreč, da je ta krajevna skupnost zaradi svoje geografske porazdeljenosti nastopala v gospodarskem in družbenopolitičnem razvoju dokaj neenotno. Zaradi preteklih teženj po hitrejšem razvoju samega Šentjurja, je razvoj te krajevne skupnosti tekel počasneje. Prav gotovo je temu vzrok tudi struktura prebivalcev, ki je še do nedavnega bilo v večji meri kmečko. Z uvedbo krajevnega samoprispevka so se stvari v marsičem obrnile na bolje.
