Nekoč so jih mladi fantje postavljali v čast Devici Mariji, nato svojim izvoljenkam, danes jih postavljajo v čast delavskega praznika. Postavitev mlaja je danes družabni dogodek in večinoma predpraznična naloga gasilskih društev, ki jo z veseljem izvajajo.
Tako so mlaj postavili v PGD Steklarna Rogaška Slatina:
Drugi slatinski mlaj je postavilo sosednje društvo, PGD Rogaška Slatina:
Seveda mlaj po novem stoji tudi v Šmarju pri Jelšah. Takole so ob tej nalogi na FB zapisali gasilci PGD Šmarje pri Jelšah:
“Zadovoljstvo, da nekaj narediš za SKUPNOST je več kot vsak denar. Hvala vsem 50+ članom, ki ste pomagali pri tradiciji postavitve mlaja ob prazniku dela.”
No, v Grobelnem ga niso postavili gasilci, temveč tamkajšnje Športno mladinsko društvo. Takole so ob tem zapisali na Facebooku:
Veliko krajanov se je pri postavljanju mlaja zbralo tudi v Olimju:
V Podsredi so mlaj postavljali gasilci, skupaj s turističnim društvom. Na Facebooku so obeležili celoten postopek, od sečnje primerne smreke, do izdelave mlaja in njegove postavitve. Tu je nekaj utrnikov:
In končni produkt, ki krasi Podsredo:
To je mlaj, ki so ga gasilci postavili pred gasilskim domom PGD Lesično Pilštanj Zagorje:
Mlaj Dobje pri Lesičnem:
In še mlaj, ki so ga postavili gasilci v Dramljah:
Postavljanje mlajev- mladih dreves, najpogosteje smrek ali jelk z golim steblom in zelenim vrhom, sega v predkrščansko obdobje. Po nekaterih razlagah naj bi šlo za čaščenje obnavljanja dreves po obdobju zime, pozneje pa se je prvotni namen izgubil v času.
Prva pričevanja o tem, kako in zakaj se časti začetek meseca maja, segajo v 13. stoletje. Takrat so ob igrah in plesih opravili še druge aktivnosti. Večinoma so ljubezenski pari odšli na jahalne izlete, ko so jih imenovali pojezde. Šli so na sprehode v gozd ali v naravno okolje in od tam so se vračali okrašeni s pomladnim zelenjem. Ponekod so domov prinašali mlaje, tj. listnate veje ali manjša drevesca.
Najstarejše doslej znano pričevanje o mlajih na Slovenskem je na bakrorezu graščine Bokalce, iz leta 1679. V zadnji tretjini 18. stoletja je bilo postavljanje mlajev močno uveljavljeno ob cerkvenih praznikih, maji in mlaji pa so bili do druge polovice 19. stoletja predvsem kultura gospode in cerkve.
Takšno postavljanje mlaja, kot ga poznamo danes, se je prvič zgodil leta 1919. Tedaj so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer prvega maja skrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Postavili so ga v čast devici Mariji, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske.
Od takrat so mlaje najpogosteje postavljali mladi fantje v čast svojim izvoljenkam. Ponekod so jih postavljali ob določenih praznovanjih kot je birma, god, poroka – s tem je mlaj postal predvsem simbol slavja. Mlaji so se od kraja do kraja razlikovali. A veljalo je, da se jih vedno postavlja ročno.
