“Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši,” so besede nekdanjega vodje britanskih laburistov Tonyja Blaira, ki jih je kasneje parafraziral tudi bivši slovenski premier Janez Janša.
V podobnem duhu se je ob otvoritvi Turistično informacijskega centra v Skazovi hiši v Šmarju pri Jelšah izrazil tukajšnji župan, Matija Čakš: “na turističnem področju se ne moremo primerjati s sosednjimi občinami, lahko pa ponudimo ogromno, in to je naša kulturna dediščina, naša zgodovina in krajevna, narodna zavest.”
Šmarje pri Jelšah ob združenih močeh Občine, Zavoda za turizem, šport in mladino in JZ Knjižnice Šmarje pri Jelšah v legendarni Skazovi hiši ne dobiva zgolj turistične vstopne točke v kraj, temveč s stalno krajevno razstavo tudi genski zapis identitete kraja in tukajšnjih ljudi, odtisnjen na stene skoraj 200 let stare, obnovljene zgradbe.
V Skazovi hiši sredi Šmarja so se sredi 19. stoletja dobivale pomembne slovenske osebnosti, rodoljubi, narodni buditelji, kulturniki, zgodovinarji, politiki, duhovniki. Družili so se v teh prostorih, premikali meje duha svojega časa in nam zapustili dragoceno dediščino, ki je dandanes predstavljena na različne inovativne, privlačne načine.
S temi besedami je voditeljica slovesnosti od odprtju šmarskega TIC-a, Sergeja Javornik, v nekaj besedah povzela bistvo zapuščine naših prednikov, ki so sedanje generacije želijo oplemenititi s sodobnimi in inovativnimi pristopi.
Turistično informacijski center Šmarje pri Jelšah ni nič drugega kot to. Digitalna miza s prikazom znamenitosti, namestitev, aktivnosti in vseh doživetij v Šmarju pri Jelšah, digitalni prikaz kolesarjenja – trase, kjer lahko kolesarimo po občini Šmarje, Rogaški Slatini in Podčetrtku, TIC trgovinica s spominki in lokalnimi izdelki in stalna razstava o Šmarju, ki je del TIC-a, so nove vsebine, ki jih oživitev Skazove hiše kraju prinaša. Ne samo turistom, ki si jih v Šmarju tako želijo, temveč tudi, ali predvsem domačinom, da spoznajo in se zavedo svoje bogate kulturne zgodovine, lastne krajevne identitete.
Ohranjamo zapuščino naših prednikov
“Obrodil je sad sodelovanja, združevanja v naši občini. Novi prostori in TIC v Skazovi hiši so Iztočnica našega kraja oziroma to, kar imamo za prikazati,” je bil ob slovesnem trenutku jasen župan Matija Čakš.
Dejal je, da se v Šmarju, kar se tiče turizma, ne morajo primerjati s sosednjimi občinami, lahko pa ponudijo ogromno, saj občina skozi leta izjemno veliko vlaga v obnovo spomenikov kulturne dediščine. “Da ohranimo tisto, kar so nam naši predniki zapustili, kjer zgradbam damo novo vsebino, nekaj novega in skušamo te obnovljene stavbe pustiti zanamcem in našo zgodovino in kulturo prikazati tistim, ki k nam prihajajo na obisk.” Po Čakševih besedah je to edina pravilna pot, “zgodba, s katero krepimo svojo krajevno in narodno zavest.”
Da je prostor, v katerem stojijo, perfekten za vstopno točko turistov v Šmarje, je ob prvem pogledu na prenovljeno avlo pred slabima dvema letoma pomislil Direktor TŠM Šmarje, Gregor Krajnc. Prostor ponuja digitalni vpogled v turistično ponudbo občine in je kot tak vstopna točka za ogled teh znamenitosti v živo, kamor jih napotijo uslužbenci TŠM-ja. A ne samo turistom, TIC s stalno razstavo je namenjen tudi domačinom. Ob že naštetih sodelujočih je Krajnc omenil še RA Sotlo, preko katere so dobili sredstva za digitalizacijo TIC-a.
Vrednota skupnosti plodovita nekoč in danes
Danes je dan, ko drugič v naših življenjih odpiramo stalno razstavo, je v svojem nagovoru poudaril direktor JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Marko Samec. Prva je v muzeju baroka in pripoveduje zgodbo šmarske kalvarije. Druga, Skazova krajevna razstava, pa nas popelje po poti zgodovine nastanka sodobnega Šmarja pri Jelšah, za katero je v veliki meri zaslužen Franc Skaza. “Narodni buditelj, veleposestnik, domoljub Franc Skaza si je prizadeval, ne samo s časom in energijo, temveč tudi s svojim imetjem, za rast kulture in družbenega življenja v Šmarju in s tem za širitev slovenstva, slovenskega jezika in kultura v takratnem času velikih nemških vplivov,” je poudaril Samec.
Tega Franc Skaza ne bi zmogel doseči brez druščine, sopotnikov, ki so upodobljeni tudi na stranskih freskah v avli, skupnosti torej. In prav te vrednote so po Samčevih besedah omogočile, da so danes tukaj in da v sodelovanju s TŠM odpirajo TIC in krajevno razstavo, tudi v sodelovanju s Šmarčani in Šmarčankami, ki so donirali zgodbe in predmete zanjo.
Za gostjo, ministrico za kulturo Asto Vrečko, je praznik vsakič, kadar se odpre stalna razstava, saj to pomeni, da je v skupnosti želja, da se trajno ozavešča o kulturni dediščini in se sporočila o preteklosti slišijo tudi danes. Vrečkova, po rodu Šentjurčanka, je omenila še, da so se z županom pred tem sprehodili tudi po Jelšingradu in da je počaščena, da so ravno v tem mandatu lahko začeli toliko odličnih projektih na Kozjanskem. Ob Jelšingradu je omenila še prenovo gradov v Podčetrtku in Podsredi.
Poudarila pa je, da nič ne pomaga, če so stvari obnovljene, nove, bleščeče in ostanejo prazne, zato se ji zdi odlično in pozdravlja, da se prostori prenavljajo z neko namembnostjo, za ljudi, za uporabnost in verjame, da bodo tudi ti prostori in obnova Jelšingrada temu služili.
Vložek v ureditev novega TIC-a je bil okoli 50 tisoč evrov, od tega 23.500 nepovratnih sredstev iz LAS-ovega projekta TIC OK miks doživetij. Sama Skazova hiša je bila sicer v prenovi že dalj časa, v njej pa, ob Zavodu TŠM delujejo tudi Društvo kmetic Ajda, Društvo vinogadnikov s svojo vinsko kletjo in območno združenje Rdečega križa.
Oglejte si fotogalerijo novega TIC-a in stalne krajevne razstave:
