S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Podjetje GIC Gradnje želi na nezazidanem zemljišču, ob robu mestinjske lesne tovarne Bohor, zgraditi betonarno. Odkar so Mestinjčani za namero izvedeli, odločno nasprotujejo. Novi lastnik zemljišča trdi, da je območje predvideno za industrijsko cono.
Podjetje GIC Gradnje, ki ima betonarni v Zgornjem Negonju pri Rogaški Slatini ter Pristavi pri Mestinju, ju želi združiti na eni sami lokaciji. Tako je marca prodajalcu nezazidanega zemljišča za mestinjskim Bohorjem plačalo varščino, 15. aprila pa je s stečajnim upraviteljem sklenilo kupoprodajno pogodbo. Gre za travnik in z gramozom pokrito dvorišče v zadnjem delu tovarne, ob cesti v Lemberg, ki naj bi bilo predvideno za gradnjo industrijskih objektov.
Prebivalce Mestinja je odločitev o gradnji betonarne hudo vznemirila. Pri vsem skupaj poudarjajo, da bi bila gradnja preblizu stanovanjskih hiš, šole in vrtca ter da niti ni urejenega dovoza. Bojijo se škodljivih posledic za okolje in zdravje, hrupa, prahu ter uničevanja ceste. V tem delu Mestinja nekdanje lesne tovarne niso toliko čutili, nezazidano zemljišče pa naj bi bilo namenjeno le širitvi Bohorja.
Dan po tistem ko so izvedeli za načrte o gradnji betonarne, se je na izredni seji sestal svet KS Mestinje, po dveh dneh so se zbrali še na izrednem zboru krajanov. Peticijo, ki izraža odločno nasprotovanje, je podpisalo blizu tristo krajanov. Treba je povedati, da krajani obrtno-industrijski gradnji ne nasprotujejo, moti jih le ekološka oporečnost.
V podjetju GIC Gradnje d.o.o. so seveda drugačnega mnenja. Direktor Ivan Cajzek pravi, da so odločitev dobro pretehtali, saj je po dolgoročnem planu, objavljenem v Uradnem listu 1. 1990, to območje edina industrijska cona bivše šmarske občine. SestavIjalci plana ne izključujejo niti škodljivih vplivov za okolje, pri čemer omenjajo dobro prevetrenost. V GIC Gradnje omenjajo, da je izbrana tehnologija, za razliko od njihovih obstoječih betonarn, najsodobnejša. Tako opozarjajo na ugotovitev celjskega podjetja Kova, da gre za sodobno betonarno, s tehnologijo, ki upošteva okoljevarstvene ukrepe, pri čemer je potrebno še celovito poročilo o vplivih na okolje.
Sicer pa naj bi bilo v betonarni približno dvajset delovnih mest. Podjetje mora kupnino za zemljišče iz Bohorjeve zapuščine plačati do 14. maja, lastnik pa med drugim omenja, da je zaradi nasprotovanja pripravljen sprejeti nadomestnega, na kakšni drugi lokaciji. V šmarski občinski zgradbi pravijo, da bodo mnenje tolikšnega števila občanov upoštevali, še posebej, ko bodo na vrsti dovoljenja. Župan Jože Čakš opozarja, da bodo Mestinjčani svoje mnenje lahko povedali tudi kot stranka v postopku za izdajo lokacijske dokumentacije. Na zboru krajanov je bil prav tako sprejet sklep, naj občina sproži postopek za spremembo prostorskega plana, s posebnim poudarkom na ureditvenem načrtu Mestinja. Potem ko je pred dnevi o vroči temi razpravljal odbor za gospodarstvo, bodo z zahtevami krajanov podrobno seznanili še občinski svet.
Ali se bodo Mestinjčani lahko rešili betonarne? Lahko se zgodi, da bo prišlo do pravdanja, ki se bo vleklo precej časa. Pri vsem skupaj pa bodo morali biti še bolj pozorni na različne druge ekološko sporne dejavnosti, ki se lahko pojavijo v praznih objektih nekdanje lesne tovarne. Bolj po tiho.
Brane Jeranko, Novi tednik, 22. 4. 1999
