S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Prav nič ne bi škodovalo, če bi se tega zavedali uslužbenci in odgovorni za menzo v Šentjuriju pri Celju. Ali menza, restavracija ali pa nič. To, kar je sedaj v Šentjuriju, ni nič – pravzaprav je to sramota, ki bi se morala popraviti v najkrajšem času.
Kar oglejte si; če ne iz potrebe pa vsaj iz radovednosti stopite tja notri pa povejte še vi vaše mnenje, da se bodo prepričali tudi tisti, ki so po službeni dolžnosti poklicani in tudi plačani, da skrbijo za prehrano, za red in čistočo. Povejte jim, da bo potrebna velika metla, ki bo skupaj z nesnago in neredom očistila tudi tiste, ki so za isto odgovorni.
Že takoj ob vstopu v precej veliko sobo dobite vtis zapuščenosti in nemarnosti. Zverižene, umazane, nepokrite mize s klopmi – stolic namreč ni – samevajo v pustem prostoru.
Če želite jesti boste počakali, da bo prišla tovarišica z umazano cunjo – krpo od jute in obrisala ali boljše rečeno pomazala po mizi. Med tem časom si lahko v kuhinjski odprtini ogledate na lakte naslonjeno kuštravo glavo, ki malomarno gleda tja nekam daleč – verjetno, po navadi te menze, pričakuje, da se bo gost sam potrudil do te odprtine, si vzel krožnike in jedilni pribor ter s tem izvršil tudi osnovno nalogo te menze.
Morda bi radi tudi vedeli kakšna je hrana, – kalorična vrednost – o tej bi vam najboljše povedali stalni abonenti; je pa boljše da ne govorimo o tem. Pa tudi tja zadaj v kuhinjo, shrambo in druge prostore ter dvorišče od zadaj vam ne bi priporočil, da pogledate.
Verjetno bi vas bilo sram, ko bi morali opozarjati uslužbence na osnovni red in snago, ki jo najdemo v vsaki slovenski hiši. Ne bi pa bilo nič napačnega če bi se tja notri potrudil nekdo od zdravstvenih organov in ukrenil karkoli. Tisti pa, ki so odgovorni za vse to, bi pa lahko pogledali po drugih menzah in restavracijah, pa bi videli, da so številne res take, kakršne morajo biti z ozirom na nalogo, ki jo imajo, da namreč služijo delovnemu človeku.
Pa še to morate vedeti, če greste v Šentjur, da ne boste imeli sitnosti in smolo, V tisto restavracijo pri postaji Šentjur ne smete iti popoldan. Tovarišica, ki je tam notri zaposlena, namreč popoldan riba in vas vljudno opozarja z objavo na vratih. »Zaradi čiščenja zaprto«, če pa boste le trmasti in hoteli vstopiti, da se osvežite boste morali porabiti precej časa dokler boste gospodični dopovedali, da ni restavracija zaradi nje, temveč, da je ona zaradi restavracije in ljudi, katerim je namenjena.
Je že tako, da človek ne sme imeti velikih pa tudi takih majhnih želja, ker mu, kakor vidite lahko hodijo v napoto.
