S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Občinski svet šentjurske občine bo 19. aprila sprejemal odločitev o prešolanju otrok s Kalobja v šolo v šentjurskem Hruševcu. Kalobški otroci, ki spadajo v šolski okoliš nove občine Dobje, naj bi v bodoče obiskovali šolo v »domačem« Hruševcu. Gre za posledico
nastanka nove občine Dobje.
Če ne bo posebnih zapletov, bodo šentjurski svetniki na predlog župana Jurija Malovrha sprejemali odločitev po skrajšanem postopku. V preteklih tednih se je v ozadju marsikaj dogajalo. Na februarski seji sveta KS Kalobje, ki je na ozemlju šentjurske občine, so bili naklonjeni odločitvi o postopnem prešolanju njihovih otrok iz osnovne šole v občini Dobje
v šentjurski Hruševec. Edi Peperko iz šentjurske občinske uprave je v torek povedal, da smatrajo pobudo krajanov Kalobja za legitimno ter da bodo njihovo voljo spoštovali. Pravi, da se v Šentjurju zavedajo, da je bilo v času enotne občine drugače.
Ravnatelj osnovne šole Dobje, s podružnično šolo na Kalobju, je Franc Krampi. V KS Kalobje so ravnatelju javno povedali, da nimajo nič proti dobovski šoli, želijo le, da se njihovi otroci šolajo v lastni občini. Ravnatelj trdi, da gre za odločanje proti volji staršev kalobških otrok, ki se šolajo v Dobju ter za vmešavanje politike. Starši 23 kalobških otrok so namreč izpolnili njegov vprašalnik, pri čemer so vsi izrazili željo, da se otroci šolajo v Dobju ter ne v Hruševcu. Pozneje je ravnatelj Krampi pripravil še roditeljski sestanek s starši otrok, ki obiskujejo 4. razred podružnične šole Kalobje. Ugotovil je. da si od petih šolarjev trije želijo nadaljevati šolanje v Dobju. Krampi je konec marca z nameravanimi spremembami šolskega okoliša pisno seznanil državno sekretarko ministrstva za šolstvo in šport mag. Tejo Valenčič. Delegacija kalobških svetnikov pa si je že ogledala možnosti nove šentjurske šole v Hruševcu, ki jo obiskuje dobrih tristo učencev. Za njimi so odšli v Hruševec še starši šolarjev.
Sicer pa v šentjurski občinski upravi pripominjajo, da so po zakonu odgovorni za organizacijo in stanje šolstva v občini. V Dobju menijo, da jim daje prav vladna uredba, ki govori o tem, da se šolski okoliši z delitvijo občin ne spreminjajo, v Šentjurju pa razlagajo, da sprememba šolskega okoliša ni v pristojnosti ministrstva.
V ozadju zapletov v zvezi z odmaknjenim Kalobjem so očitno različni strahovi in interesi. Kalobčani se bojijo, da bodo ostali brez podružnične šole, saj bodo prihodnje šolsko leto v 1. razredu brez učencev, tako da bo v kalobški podružnični šoli ostalo vsega 9 otrok. Svoj interes imajo prav tako v Dobju, kjer so leta 1991 začeli s poukom v veliki novi šoli, zato je zanje pomemben vsak učenec.
Na koncu koncev bo gotovo obveljala želja posameznih staršev. Ti bodo svojega šolarja poslali pač v tisto šolo, kamor bodo želeli, potrebna bo le privolitev ravnatelja iz domačega šolskega okoliša ter tistega, kamor jih želijo poslati. Zaradi dejstva, da je s Kalobja v Dobje šest kilometrov, v Hruševec pa dvakrat toliko, bo njihova odločitev gotovo lažja.
Brane Jeranko, Novi tednik, 8. 4. 1999
