Občine, katerih območje je znotraj 10-kilimetrskega pasu od jedrske elektrarne Krško, prejemajo letno nadomestilo zaradi bližine temu jedrskemu objektu. Na Kozjansko-Obsoteljskem je med njimi občina Kozje, katere manjši del leži znotraj omenjenega pasu. Ne pa tudi Bistrica ob Sotli, ki je za prejem nadomestila od JEK oddaljena kilometer preveč.
Župan Franjo Debelak je že od leta 2015, ko mu je v roke prišla študija o gibanju vetrov s smeri Krškega proti Bistrici ob Sotli, prepričan, da so zaradi tega v občini Bistrica ob Sotli neupravičeno diskriminirani. A država vse do sedaj za njegove argumente ni imela posluha.
Zdaj se je Debelak z zahtevo po nadomestilu obrnil neposredno na vlado Roberta Goloba. Če tudi zdaj ne bo dobil ustreznega odgovora, napoveduje odhod na sodišče.
Ob umeščanju Jedrske elektrarne Krško v prostor je nastala študija, ki med drugim obravnava tudi gibanje zračnih mas. In ta kaže, da veter večino časa piha od smeri nuklearke proti severovzhodu, ravno proti občini Bistrica ob Sotli. Zračna masa naj bi po tej študiji v določenih pogojih od nuklearke do Bistrice ob Sotli potovala zgolj 10 minut.
Ko je pred devetimi leti študija prišla v roke bistriškemu županu, Franju Debelaku, se je zavedel, da glede na potencialno ogroženost tega območja občina neupravičeno ni deležna državnega nadomestila, ki ga zaradi bližine nuklearke prejemajo občine v 10 km pasu od objekta.
Že takrat se je Debelak obrnil na Ministrstvo za okolje in prostor, pa tudi na Upravo za jedrsko varnost, vendar neuspešno. Občina je, ker ni v 10-km pasu, ostala brez nadomestila.
Zdaj se je Debelak odločil, da se z zahtevkom po umestitvi med upravičence obrne neposredno na vlado Roberta Goloba. Od vlade zahtevajo, da jih obravnava enako kot druge posavske občine, prejemnice jedrskega nadomestila.
“Podpiramo zeleni prehod, tudi gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, vendar kot občina v bližini obstoječega in verjetnega prihodnjega projekta potrebujemo ustrezna sredstva, ki jih bomo lahko vložili v razvoj tega že tako zapostavljenega območja,” je bil za Kozjansko.info neposreden župan Debelak. Možnost za jedrsko nesrečo je sicer res majhna, pa vendar je ni mogoče povsem izključiti, sploh ne v vse bolj nemirnem svetu, polnem turbulenc in vojn, meni Debelak. “Če bo do česa prišlo bomo morali prevzeti celotno breme, kot druge okoliške občine, ki nadomestilo dobijo,” opozarja župan. Prepričan je, da gre za diskriminacijo njihovega okolja v primerjavi z drugimi občinami.
Kot piše v Poročilo o vplivih na okolje iz leta 2022 za podaljšanje obratovalne dobe NEK iz 40 na 60 let, Na območju Krškega najpogosteje pihajo šibki vetrovi iz jugozahodnega kvadranta , nato pa sledi veter iz severovzhodne smeri (VSV – 10,6 %). Vetrovi s hitrostjo nad 5 m/s so redki (1,1 % na leto), pihajo pa iz jugozahodnega kvadranta. Največjo povprečno hitrost ima veter smeri sever-severovzhod (2,0 m/s), nato pa sledi veter smeri jug-jugozahod (1,8 m/s).
Lokacija Občine Bistrica ob Sotli glede na JEK (vir: Občinski načrt ZiR Občine Bistrica ob Sotli ob jedrski nesreči):
Minister Kumer pravi, da ni pristojen, Golob še molči
Franjo Debelak je zahtevo naslovil že na več predhodnih resornih ministrov, temo pa je odprl tudi na srečanju z aktualnim ministrom za okolje, podnebje in energijo, Bojanom Kumrom. A ta mu je dejal, da za določanje nadomestila ni pristojen, zato je občina Bistrica ob Sotli angažirala odvetniško družbo, ki je v njenem imenu naslovila zahtevek za umestitev med upravičence na vlado. “Odgovora s strani vlade še ni, vendar rok zanj še ni potekel, zato zaenkrat čakamo. Pričakujem konkreten odgovor ter povabilo na pogovor. Če ne bomo uslišani, bomo iskali druge poti, tudi sodno,” je Debelak zatrdil za Kozjansko.info.
Izgradnjo 2. bloka NEK podpirajo, TODA …
In kakšen je odnos občine in župana do gradnje 2. bloka jedrske elektrarne in napovedujočega se posvetovalnega referenduma na to temo?
“Kot inženir in državljan RS sem prepričan, da je dober projekt, ki mora biti zgrajen. Vendar ljudje, ki tukaj živimo, moramo tudi nekaj ob tem pridobiti skozi infrastrukturo, skozi razvoj, da bodo ljudje tukaj boljše živeli,” meni Debelak.
Kot pravi, ne gre za velik denar, sploh upoštevajoč dobiček državne družbe Gen Energija, ki je polovični lastnik krške nuklearke in je po Debelakovih besedah v letu 2023 ustvarila 200 milijonov evrov dobička, ki se steka v državni proračun. Za občutek, sosednja občina Kozje, katere manjši del ozemlja sodi v 10 kilometrski pas okoli nuklearke, dobi približno 170 tisočakov letnega nadomestila.
Osebni podpori gradnji 2. bloka NEK navkljub pa Debelak pravi, da če tudi tokrat na državni ravni ne bodo uslišani, referendumskega DA za v občini Bistrica ob Sotli ne bodo podprli. Nasprotno, ljudi bodo pozvali, naj glasujejo proti.
“Tako pač bo, če bo tudi ta vlada ravnala tako brez občutka za okolje,” pojasnjuje Debelak in dodaja: “Mi moramo živeti z obstoječo in bomo morali živeti z naslednjo jedrsko elektrarno.” In zato je prav, da se Bistričane pri tem tudi upošteva, zaključuje župan Franjo Debelak.
