Slovenija je še vedno večinsko katoliška država, a zmanjševanje verske prakse je že dvajsetletni trend, ki mu ni videti konca. Močno ga je poglobil čas novega koronavirusa s svojimi ukrepi, in po njem se ljudje vendarle počasi vračajo v cerkve. A nikakor več v takšnem številu kot pred covidom.
Škofiji Celje, v katero sodijo tudi kozjansko-obsoteljske župnije, v slovenskem merilu, kar se tiče števila porok, krstov, svetih obhajil, birm ter števila nedeljskih obiskovalcev svetih maš, sploh ne gre tako slabo. Res, da so tudi v celjski škofiji trendi večinoma navzdol, a ne tako močno kot v večini ostalih slovenskih škofij. Delež krstov v celjski škofiji znotraj slovenske Cerkve denimo narašča, nekoliko boljše kot pri večini ostalih škofij so tudi številke, ko gre za sveta obhajila in birme.
Po drugi strani pa se je v škofiji Celje v zadnjem desetletju najbolj dvignila povprečna starost duhovnikov, ki znaša nekaj čez 64 let. Slovensko povprečje je 63.
V Letnem poročilu Katoliške Cerkve za leto 2023 razloge za zmanjšanje verske prakse in prejemanja zakramentov vidijo v demografskih in družbenih spremembah. “Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok,” navajajo.
Trendi so sicer značilni za celotno Evropo, znotraj katere je padanje najbolj blago v naši sosedi Hrvaški, Slovenija pa je nekje v povprečju – število krstov ji pada nekaj manj, število birm pa nekaj bolj od povprečja evropskih držav.
Škofija Celje, ki je z odcepitvijo od Mariborske nadškofije nastala leta 2006, je po velikosti četrta od šestih slovenskih škofij. Zavzema ozemlje 2.159 kvadratnih kilometrov in ima 164.826 prebivalcev. Od tega jih je 133.814, oziroma 82 %, opredeljenih za katoličane, kar je precej nad slovenskim povprečjem, ki znaša
V škofiji Celje deluje 81 škofijskih in 14 redovnih duhovnikov ter 44 redovnic. V njej je 535 cerkva in kapel.
Krsti, birme, poroke …
V zadnjem desetletju je število krstov v Sloveniji upadlo za slabo četrtino, krščenih je približno 57 % pri nas rojenih otrok. V škofiji Celje je upad krstov najmanjši med vsemi slovenskimi škofijami, in sicer za 14,2 odstoten. Slednje pomeni, da se je delež krstov znotraj slovenskega prostora na območju celjskih župnij povečal s 14,5 % leta 2012 na 16,4 % leta 2022. Tega leta je bilo v škofiji Celje krščenih 1.608 oseb, od tega 1563 otrok in 45 odraslih.
Škofija Celje se dobro drži, ko gre za število podeljenih prvih svetih obhajil, saj so jih 2012 podelili 1.490, kar je približno toliko kot desetletje poprej.
Število podeljenih zakramentov svete birme je v enakem obdobju na slovenskem nivoju padlo za 16,6 %, najmanjši upad pa, ob škofiji Koper, beleži ravno škofija Celje – 11,8 odstoten.
Slovenija je v evropskem merilu država, kjer se poroča najmanj ljudi, pada pa tudi število cerkveno sklenjenih zakonov. Teh je leta 2012 bilo 41,3 % vseh porok v Sloveniji, desetletje kasneje pa se cerkveno poroči zgolj še tretjina zakoncev. V številkah to pomeni 2.228 cerkvenih porok v letu 2022, kar je približno pol manj kot pred dvajsetimi leti. Zunaj zakonske zveze se v Sloveniji rodi 57 odstotkov otrok. Leta 2000 je bilo takšnih zgolj 37 odstotkov.
Škofija Celje v omenjenem obdobju beleži 23,6 odstotni padec cerkvenih porok. Leta 2022 jih je bilo denimo 314, kar je več kot dve predhodni leti, obenem pa precej manj kot v obdobju pred covidom.
Številke kot pri krstih, obhajilih birmah, porokah, pa v cerkveni statistiki ne padajo, ko gre za število cerkvenih pogrebov. V desetletju 2012-2022 je to na slovenski ravni naraslo za 6 %, v Škofiji Celje pa celo za 17 %. Slednje je najbrž povezano tudi z baby-boom generacijo po 2. svetovni vojni, ki je bila zelo množična in zdaj prihaja v leta, ko umira.
Čeprav so statistike podeljenih zakramentov tako v Evropi kot Sloveniji in škofiji Celje vse nižje, pa drugi podatki, ki bolj odražajo aktivnost verskega občestva, še zdaleč niso črni in kažejo na to, da je zdravo jedro laičnih vernikov vse bolj aktivno.
Močno je denimo v zadnjem desetletju v Sloveniji naraslo število število aktivnih ratvnosrstnih župnijskih sodelavcev kot so člani župnijskih svetov in ključarji, število katehumenov, laičnih katehistov, močno je poraslo število udeležencev kateheze za odrasle, bibličnih in molitvenih skupin ter zakonskih skupin in njenih članov.
Preberite še:
