S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Agrarni interesenti iz Žusma ter nekaj dosedanjih hlapcev in dekel se je odločilo za skupno obdelovanje zemlje. Agrarni interesenti so svojo zemljo priključili ekonomiji, pristopila pa je še mala kmetica Peterlin Vera, ki ima 1 ha prvovrstnega vinograda, 2.5 ha pa orne zemlje in gozda. Tudi živinozdravnik Rihtaršič je odstopil svoj vinograd ekonomiji. Tako skupna površina zadružne ekonomije obsega 29 ha zemlje.
Pristopilo je 14 članov, ki bodo vložili ves svoj trud v obdelovanje, da bo ta zemlja res vzorno obdelana. Pomagale jim bodo tudi njihove matere, ki so do sedaj vedno hodile delati k posameznim kmetom.
Živahno je bilo na prvem sestanku teh mladih zadružnikov, saj nobeden njih ni bil prej član zadruge. Za predsednika so si izbrali Pelko Franca, za tajnico pa Peterlin Vero. Resno in preudarno so govorili o gospodarstvu, o obdelavi zemlje, katere še nikdar niso bili gospodarji. Delali so vse življenje za borni kos kruha, hlapčevali vsem mogočim gospodarjem, sedaj pa sami naenkrat gospodarijo. Nekateri kmetje so jim branili in jih pregovarjali, da ne bi delali na ekonomiji, pač pa pri njih kakor dosedaj, toda niso jih poslušali več, ker so že dodobra spoznali vse grenkobe hlapčevanja. K Peterlinovi Veri je prišlo nekaj kmetov, ki nasprotujejo zadrugi in obljubljalo, da ji sami obdelajo vso zemljo, samo da bi se delo na ekonomiji ne začelo in bi oni obdržali hlapce in dekle.
Tudi prvi sestanek so jim razbili nekateri kmetje. Pregovorili so jih, da so se razšli. Delavci, ki so pa prepričani, da si boljšo bodočnost gradijo sami in da niso več odvisni od kmeta, so se zbrali ponovno in se odločili. Na drugi sestanek je prišlo 16 ljudi. Mladinci in mladinke so bili pogumni in med prvimi se je prijavila v zadrugo tov. Lipar Rozika, 16-1etna mladinka iz 13-članske družine, katera je pod težkimi pogoji v bedi preživela svojo preteklost. Vpisala se je v zadrugo, da bi pa čim več koristila, se je odločila, da bo šla v tečaj, kjer se bo priučila živinoreji. Pelko Franc, predsednik ekonomije ima dva sina, ki služita pri kmetih in bosta tudi stopila v ekonomijo.
Upravni odbor je izdelal setveni načrt. Posadili bodo 4.5 ha koruze, 2.5 ha krompirja, oves, peso, korenje itd. Postavili bodo gospodarsko poslopje, kjer bodo imeli 40 glav živine in 30 prašičev.
Živahen je bil razgovor o delu. »Takoj jutri bomo pričeli z delom,« je predlagala Kodrin Albina. »V četrtek moramo imeti prvi delovni sestanek,« je poudarila članica odbora Drač Terezija, »pričeti moramo z načrtnim delom. Če bomo vsi skrbeli, nam bo šlo dobro.«
Določili so, da morata predsednik in tajnica popisati vse imetje, zemljo in premičnino članov, da bodo vedeli kaj imajo. Vrt si bodo razdelili za ohišnice.
Z veseljem so odšli domov, saj so gospodarji tega, kar še nikoli niso imeli, delali bodo na svoji zemlji in zase. Zavedajo se, da če bodo dobro gospodarili, kmalu ne bodo več sami, pridružili se jim bodo kmetje, ki sedaj še ne verjamejo v prednost skupnega gospodarstva. Zato pričakujejo, da se bo iz ekonomije kmalu razvila močna obdelovalna zadruga.
