Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Več v Ljubljano kot v Šentjur


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:

Šentjur je športno najbolj nerazvita občina v regiji, s slabimi tremi milijoni proračunskih sredstev in skromnimi sponzorskimi vložki pa tudi v prihodnje ni mogoče pričakovati bistvenih premikov.

Košarkarji in nogometaši so v najnižjih ligah, a z realnimi možnostmi za napredovanje med tretjeligaše. V tekmovalni proces so redno vključeni le še šahisti Lipe, ki so se ob koncu minulega leta uvrstili v prvo ligo, a so razmere za njihovo delovanje seveda neprimerno manj zahtevne kot v igrah z žogo.

Pred nekaj sezonami so bili košarkarji Alposa na robu uvrstitve v SKL, po nekaj spodletelih poskusih pa se je vnema (znane so bile njihove poletne prireditve, ko so gostovali tudi jugoslovanski prvoligaši) polegla. Po finančnih težavah so bili celo izključeni iz druge lige in morali štartati z ničle.

Seveda so izgubili pokrovitelja, v letošnji sezoni pa so pod okriljem Kemoplasta. Trdna pogodba je sestavljena v obliki sprotnega pokrivanja stroškov (doslej okoli 15.000 mark,
kar bi bila približno polovica potrebnih stroškov) in omogoča tudi igranje Zorana Agiča, ki ima edini v občini status poklicnega športnika.

Občina se doslej drži povsem ob strani, šentjurska košarka pa je zanimiva tudi zaradi Alposa, ki je generalni pokrovitelj reprezentance. Bilo bi torej normalno, da košarko spodbuja tudi v domačem okolju, toda delež je zelo majhen. Nemara še največji je zagotovilo, da bo po prvenstvu v Šentjurju gostovala ena izmed naših reprezentanc …

Nogometaši so na ponovno oživitev kluba čakali skoraj dve desetletji, njihov proračun pa je s 100.000 markami že na ravni nekaterih drugoligašev. Le tretjino primakne občina, ki je sodelovala tudi pri gradnji garderob in deloma obeh igrišč. Sponzorski in zasebni vložki so tako za podzvezno raven tekmovanja ogromni, dodatne stroške pa je zaradi obnove igrišča povzročilo še jesensko gostovanje v Šmarju.

Za prisotnost na treningih in zmage igralci mesečno dobijo po 200 mark, v vsoto pa je všteto tudi povračilo potnih stroškov. Zaradi visokih načrtov je praktično celo člansko moštvo nakupljeno, kar je seveda dvorezen meč. S prehodom v tretjo ligo bodo zahteve igralcev seveda narasle, pri prišlekih pa nikakor ni mogoče računati izključno na pripadnost kraju.

Željko Zule, Novi tednik, 1974

*cena časopisa: 140 tolarjev