S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Že nekaj let se bore prebivalci Št. Vida pri Grobelnem za elektrifikacijo svojega kraja in okoliških vasi. Za uspešnejše delo na tem področju so si izvolili elektrifikacijski odbor, kateremu so poverili obširne in težke naloge.
Treba je bilo zgraditi 5 km daljnovoda, transformatorsko postajo in 27 km omrežja nizke napetosti, kar je menda eno najširših nizkonapetostnih omrežij v celjskem okraju. Vsa ta dela presegajo po vrednosti znesek 19 milijonov dinarjev, kar je že ogromna investicija za tako majhen kraj kot je Št. Vid.
Elektrifikacijski odbor niti elektrointeresenti niso klonili pred vsemi temi nalogami, temveč so, zavedajoč se pomena te velike gradnje, krepko prijeli za delo in smelo stopili na pot ustvaritve svojih načrtov. Podjetje Elektro-Celje jim je izdelalo projekt za te gradnje, a strokovno delo na terenu izvaja montažna grupa tega podjetja iz Šempetra v Savinjski dolini. Elektrointeresenti so sami nabavili nad 700 kostanjevih drogov , s svojim delom so neprestano ustvarjali nove kilometre omrežja, pri čemer jih tudi največje vremenske neprilike niso zaustavile. S svojimi samoprispevki v denarju so pospešili pravočasno nabavo najrazličnejšega materiala za postavitev omrežja.
Četudi je bila pri teh ljudeh nepremagljiva volja za razvoj elektrifikacije v svojih vaseh, čeprav so dali s svojim fizičnim delom tisoče in tisoče delovnih ur, s svojo vprežno živino napravili stotine voženj in s svojimi denarnimi prispevki podprli to napredno graditev, bi Št. Vid pri Grobelnem še vedno ostal brez elektrike, da ni ravno tu priskočil v pomoč zopet okrajni ljudski odbor. Ta je razumel težnje ljudstva in že večkrat prispeval po več sto tisoč dinarjev. Glavna zveza v Ljubljani je dala dolgoročni kredit v višini devetih milijonov dinarjev. Okrajna zadružna zveza v Celju pa je prispevala 1,500.000 dinarjev (cena časopisa 10 din, op.). K temu omrežju je dala svoj prispevek v višini 335.000 din tudi Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Vse te dotacije in krediti so bili do sedaj glavni vir za nabavo elektromateriala, predvsem pa za nakup žice.
