S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
So stvari, ki uspejo samo v Šmarju in samo Šmarčanom. To so dokazali že pred petintridesetimi leti, ko je skupina zagnancev ustanovila prvo slovensko lokalno radijsko postajo, ki je svoj krst doživela menda kar v krajevnem cerkvenem zvoniku.
Bili so in ostali so prvi. Takrat je, to je treba priznati, marsikdo na Šmarskem norca bril iz zagretih radioamaterjev, ki so imeli tako drzne načrte, kot je postavitev lokalne radijske postaje, kakršne na Slovenskem do tedaj še ni bilo. Uspelo jim je – skupini amaterjev. Jim bo tudi tokrat?
Najnovejša zamisel Šmarčanov, zopet skupine zagnancev, se zdi še bolj nora, kot tista izpred petintridesetih let. Norosti je namreč ime: lokalna, zasebna televizijska postaja Šmarje pri Jelšah, ki bi naj delovala v okviru novoustanovljenega društva.
Projekt je skupina, šest jih je zaenkrat, predstavila minuli četrtek na seji sveta za informiranje pri občinski konferenci Socialistične zveze Šmarje pri Jelšah. Družbena podpora je, kajpak, zaželena in koristna. In zgodilo se je, da sta predstavnika skupine uspela prepričati člane sveta, ki so v zapisnik zapisali, da podpirajo prizadevanja za ustanovitev lokalnega TV oddajnika v Šmarju in da bo svet nadaljeval potrebne akcije da bi stvar čimprej zaživela v praksi. Potrebna bodo namreč soglasja, na primer soglasje republiškega komiteja za informiranje, treba bo o tem obvestiti tiskovni svet pri Republiški konferenci SZDL. Skupina bo morala najprej opraviti vse potrebne meritve in pripraviti tehnično dokumentacijo. Menda tudi ne bo težav s pridobitvijo prostorov za studio. Ampak – treba bo stopiti tudi do glavnega: do ljubljanske Televizije in zaprositi za frekvenco. Tu se znajo stvari zaplesti, kajti opojnost monopolnega je pač preveč sladka.
V Šmarju pa pravijo: imamo vse, čez štirinajst dni lahko začnemo oddajati: satelitske programe po izboru, prenašati drugi Dnevnik TV Ljubljana in ob koncu tedna za kakšno urico posredovati še lastne prispevke, iz lastnega okolja, ki bi naj segalo tudi v občino Šentjur in v občino Slovenske Konjice. Takšen spopad si skupina za začetek zamišlja. In ker skupina v ta projekt vlaga lasten denar in lastno znanje, torej tudi lasten riziko, ni razloga, da bi jim ne verjeli. Takšna prizadevanja, kjerkoli in kakršnakoli, je treba podpirati. Zdi pa se mi, da bodo v Šmarju tudi tokrat uspeli.
