S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pogosta lastnost mladih je vihravo navdušenje, saj rek pravi, da se vname in sfrli kot slama. Pa ni vselej tako. Mladostna zagnanost in veselje do ljudskega plesa, šeg in petja, je pred dobrimi desetimi leti kozjanski folklorni skupini tako zlezla pod kožo, da mnogi, ki so v tistih letih začeli, nadaljujejo še danes, ko so že žene in možje. In kar tako trdoživo nastane – obstane.
Sobotni nastop v gasilskem domu v Kozjem nas je ob tem znova prepričal. Skupina je pripravila celovečerni nastop z geslom Kozjan se veseli. Štiri splete plesov so postavili na oder vsakega začinili s primerno šego: kozjanskim so dodali martinovanje, štajerskim pustovanje, prekmurskim koline in belokranjskim kresovanje. Vendar se nisem namenil opisovati prireditve, ki so ji tudi mali živ-žavovci iz vrtca in vaške pevke dodale svoj čar in pomen. Za FS Bohor je pomembno, da pleče navkreber, da je postala resna, ne resnobna, skupina, ki se ob tem, da uživa v svojem početju, zaveda svojega poslanstva.
Prestopili so prav samovšečne površnosti, ki je nevarna past mnogim ljubiteljskim združbam. Ne zanašajo se zgolj na srečo ter na popustljivost naklonjenega občinstva. Kar pade v oči je dopadljiva pojavnost, urejenost noš, drža, možatost plesalcev in ženstvenost plesalk. Nič nepotrebnega hrupa, le pesem bi mogla privreti bolj korajžno iz grl. Čeravno je med njimi tudi precej mlajših po letih in stažu, je vendar bila skupina izenačena. Presenetljivo za tak kraj je, da skupina z godcema, ti bi mogli privabiti še kakšnega, šteje okoli 30 aktivnih članov, zato so si lahko privoščili nastop brez dolgih premorov.
Zamera? Če je kaj, potem to, da bi vsaj pri prikazovanju svojih kozjanskih šeg, plesu in pesmi, dodali še izvirno govorico.
Eno z drugim. Resno delo se jim je splačalo. Zagotovili so si občinstvo. Pride jih pogledat prvič, drugič, tretjič, četudi nimajo kdo ve kakšnih programskih presenečenj. Na vabilu so zapisali 18 sponzorjev, ki jim pomorejo. Najnovejša pridobitev so zelo lepe prekmurske – ravenske noše. V teh časih pa s to vrsto podpore ne razmetavajo, kar spet govori o plesu — navkreber.
Jure Krašovec, Novi tednik, 10. 2. 1994
