V Bistrici ob Sotli so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila tudi osrednja proslava knjižnice Šmarje pri Jelšah, posvetili svojemu rojaku Adu Darianu, opernemu in koncertnemu pevcu, ki ga je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja pot vodila na največje evropske gledališke odre.
Slavnostni govornik prireditve, direktor knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec, je ob tem izpostavil glavna sporočila umetnikovega življenja za današnji čas ter vlogo knjižnic pri ustvarjanju družbene blaginje. Za glasbeni program so poskrbeli tenorist Rok Ferenčak in domači mešani pevski zbor.
Bistrici ob Sotli, rojstnemu kraju tega umetnika, je bil ob tem v stalno hrambo zaupan del bogate umetnikove zapuščine.
Prireditelj proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je v petek zvečer potekala v dvorani kulturnega doma Bistrica ob Sotli, je bilo domače kulturno društvo, ki se je povezalo s Knjižnico Šmarje pri Jelšah in njeno enoto v Bistrici ob Sotli.
Na pobudo knjižničarke Irene Černelč so predstavili življenje in delo leta 1895 v Bistrici ob Sotli (tedanjem Svetem Petru pod Svetimi gorami) rojenega Ada Dariana, tenorista ter opernega in koncertnega pevca, ki ga je pot vodila vse do največjih evropskih odrov v Hamburgu, Leipzigu, Stuttgartu, Pragi, Berlinu, Baslu in Københavnu. Po vojni je sicer pravnik deloval tudi kot akademski učitelj solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je vzgojil veliko število mladih pevcev. Kariero akademskega učitelja je oplemenitil z izdajo učbenika Šola lepega petja, ki je še vedno edini priročnik za solopetje v slovenskem jeziku.
Zgodba umetnika sporočilna tudi za današnji čas
V odsotnosti župana Franja Debelaka je občinstvo v dvorani kulturnega doma pozdravila članica občinskega sveta mag. Valerija Slemenšek, ki je dejala: »Veseli me, da je kultura v naši občini tista, ki nas povezuje in ne deli. Ki nas združuje in ne razdvaja. Ki nas bogati in ne jemlje. Ki nas ohranja in utrjuje. Naj tako ostane tudi v bodoče.«
Slavnostni govornik prireditve direktor knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec je osrednji del govora posvetil delu in življenju Ada Dariana. Dejal je, da je bil velik kulturnik, ki skozi svojo življenjsko zgodbo prinaša tudi nauke za današnji čas. Ob tem je izpostavil, da mu slava največjih opernih odrov ni stopila v glavo, pač pa je zmeraj ostal preprost človek. Izpostavil je tudi njegovo pripadnost družini ter umetnikovo bogato zapuščino v pedagoškem delu ter izpostavil, da je glede na relativno kratkost svoje glasbene kariere dosegel veliko.
»V tem lahko najdemo sporočilo, da če delamo nekaj srčno, če smo hvaležni, da smo dobili priložnost za to, da lahko delamo, kar imamo radi, da to čim bolje uresničimo,« je predstavil sporočilnost Darianove življenjske poti.
Slavnostni govornik dr. Samec je nadaljnje izpostavil tudi vlogo knjižnice, ki je z raziskovanjem umetnikove poti povezala različne akterje v lokalnem okolju ter večje institucije, kot je denimo Narodna in univerzitetna knjižnica, in je v tem majhnem kraju, ki se ponaša tudi z najmanjšo knjižnico v okviru šmarskega javnega zavoda, spisala svojevrstno zgodbo o kulturi: »Knjižnica, ki je to povezovala, kaže, da ima knjižnica osrednjo vlogo pri razvoju kraja, skupnosti in blaginji družbe. V veliko veselje in hvaležnost nam je.«
Veseli stalne zbirke šempeterskega umetnika
Nadaljnji program proslave je obiskovalce popeljal skozi Darianovo življenje. Njegovo odrsko podobo je podal osrednji glasbeni gost prireditve Rok Ferenčak, tenorist, član Slovenskega okteta in član Zbora slovenske filharmonije. V tandemu s pianistko Urško Roškar Imenšek je kot pred približno sto leti Ado Darian zapel arijo Tamina iz Mozartove opere Čarobna piščal in arijo Alfreda iz Verdijeve opere La Traviata. S samospevom na Prešernovo besedilo se je poklonil tudi našemu največjemu poetu.
Podrobnejšo sliko o osrednjem liku proslave je podala knjižničarka Irena Černelč. Ob tem je izpostavila, da se je raziskovalni projekt o šempetrskem rojaku Adu Darianu pričel že v letu 2020, ko se je za pisanje domoznanskega portreta povezala z njegovo hčerko Evo Darian, za nadgradnjo tega pa je podatke pridobivala v več institucijah: čas iz njegovih otroških let je odstirala s pomočjo zgodovinarke in enologinje, domačinke Lucije Zorenč iz Kozjanskega parka, Marko Motnik iz ZRC SAZU je predstavil pomen njegovega učbenika za učenje petja dragocene informacije sta prispevala tudi Aleš Verk, ki je v magistrski nalogi podrobno popisal razvoj Darijanove pevske in pedagoške kariere ter mag. Lidija Podlesnik Tomašikova iz glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je omogočila vpogled v njegovo zapuščino ter v pogovorih opisala drobce iz njegove življenjske poti.
Program so popestrili tudi člani Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli pod vodstvom Špele Drašler, ki so uvodoma zapeli slovensko himno, nato pa se v družbi Roka Ferenčaka predstavili še s samospevi iz Gorenjskega slavčka.
Spomin na Ada Dariana pa je skozi pismo, ki ga je prebrala povezovalka programa Janja Kunej, odstirala tudi Darianova hči Eva.
Otvoritev razstave
Po prireditvi je sledilo še odprtje razstave, ki so jo na ogled postavili v Knjižnici Bistrica ob Sotli. Portret umetnika je narisal domači slikar Rado Romih, fotografije z odrskih desk, kritike iz časopisov, prt z navezenimi imeni mest, kjer je prepeval, njegova slovenska maturitetna naloga, fotografije s prijatelji Šempetrani pri stiskanju mošta ter druge predmete, je poklonila umetnikova hči Eva.
Del razstave o Adu Darianu bo torej stalna zbirka. To bo dragocen doprinos k ohranjanju zgodovine kraja. Že pred leti, ob 120. obletnici rojstva tega umetnika, so se mu poklonili z odkritjem spominske plošče na stari šoli, ki velja za kraj njegove rojstva. V enoti knjižnice Bistrica ob Sotli so ob podpori Občine Bistrice ob Sotli in več drugih akterjev izdelali tudi film in publikacijo o tem velikanu, o katerem bo zagotovo govora tudi v prihodnjih letih, saj bomo obeležili 130 let od njegovega rojstva.
Nekaj utrinkov s proslave, pa v spodnjem videoposnetku:
In še fotogalerija:
