S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V veliki večini vinogradov je zimski mir, na Sladki Gori pa je bilo v začetku januarja živahno. »Brentači pridejo dobro skozi, saj ni treba veli ko nositi,« se je po trgatvi suhega jagodnega izbora šalil lastnik Jože Čebular.
Bil je 6. januar, praznik Svetih treh kraljev. Lep sončni dan, pri čemer so napovedovali hudo zimo. Zato se je Čebular zjutraj odločil, da bo do trgali še istega dne. Suhi jagodni izbor mora vsebovati vsaj 153 ekslejev, pri Čebularjevih so jih namerili 158.
Trgači so odšli med sedem sto trsov laškega rizlinga, ki je za vina posebne kakovosti najprimernejši zaradi avtohtonosti in prilagodljivosti. »Pridelovalec mora datum takšne trgatve prijaviti pooblaščeni instituciji. Posebna komisija nato opravi z zakonom določeni ogled tako na trsu kot v času stiskanja,« je opozoril izkušeni vinogradnik.
Megleno vreme škodi
Pri nas marsikdo še vedno slabo pozna posebne trgatve. Tako najmanj poučeni ne ločijo med pozno trgatvijo, ledenim vinom, jagodnim izborom ter suhim jagodnim izborom, pa tudi med vini iz posušenega grozdja. Za ledeno vino je pogoj, da vsebuje določeno količi no sladkorja, tri dni mora biti vsaj minus 6 stopinj Celzija, grozdje pa mora biti predelano v zamrznjenem stanju. Krona vsakega vinogradnika je seve da suhi jagodni izbor ali ledeno vino, za katerega zadošča manj sladkorja.
Pri Čebularjevih se ukvarja jo s trgatvami posebnih kakovosti že več kot eno desetletje. Pri vsem skupaj, poudarja Jože Čebular, so pomembni pravi čas trgatve, pravo vreme in primerno stanje grozdja. Pravi čas je odvisen od vrste trgatve. Grozdje Čebularjevega suhe ga jagodnega izbora je tako bolj spominjalo na rozine. »Ob običajni trgatvi vsebuje grozd je do 85 odstotkov vode, ki mora za vino posebne kakovosti izhlapeti.« Za takšno trgatev sončno vreme ni pogoj, le megla je izrazito nezaželena. »Z njo se v grozdju nabere nekoliko višja količina vode,« pravi Čebular, ki piše o vinogradništvu tudi v strokovno revijo Veritas. Za posebno trgatev mora vinogradnik pravočasno poskrbeti za grozdje z zaščitnimi sredstvi, saj bi pridelek lahko drugače propadal.
Med zadnjo vinsko letino so lahko Čebularjevi posebno ponosni na eno pozno trgatev, na dva izbora ter na višek vsega, na suhi jagodni izbor.
Slabega vina ni
Čebularjevi, ki imajo kmeti jo v Polžanski Gorci pri Sladki Gori, so v občini Šmarje pri Jelšah edini, ki trgajo v zimskem času. Posebnih trgatev je pri nas kar nekaj, tiste po novem letu pa so zelo redke.
»Tega sem se lotil, ker sem hotel dokazati, da je mogoče iz vina dobiti več. Pridelek je majhen, vendar količina ni pomembna. Za vinogradnika je pomembno, da takšno vino ima.« Tako so iz Čebularjeve vinske stiskalnice pridobili dragoceno tekočino, ki se je bolj vlekla kot tekla. Tekočina je zelo čiste barve in bo dozorela za vino šele po približno letu dni. »Takšno vino ceni seveda tisti, ki se na vse to dobro spozna.« Sicer pa Čebular meni, da pri nas suhi jagodni izbor še vedno nima prave vrednosti.
Ponosen je na starodavno vinogradniško tradicijo Sladke Gore, zaveda se, da so pozneje sloves pokvarili. Če prav trdi, da slabega vina ni, je le drugačno. Čebularjev rod se, podobno kot drugi tamkajšnji vinogradniki, po naša z dolgo tradicijo. Z vino gradom je odraščal in pred dvema desetletjema začel s prenavljanjem z boljšimi sortami, z drugačnim načinom pridelave.
Danes je v Čebularjevih vinogradih 8500 trsov ter v kleti 13 različnih vin. Če upošteva posebne trgatve, še več. V vinogradu raste laški rizling, sauvignon, chardonnay, rumeni muškat, traminec, sivi pinot, renski rizling, kerner, šipon, zeleni silvanec ter v manjših količinah žametna črnina ter modra frankinja. Pridelujejo suha, polsuha, pol sladka, sladka in predikatna vina. Vso zadnjo in predzadnjo letino laškega rizlinga so namenili za posebne trgatve. Predzadnjo trgatev so imeli na silvestrski dan, leta 1997.
Čebularjevi vina tudi ustekleničijo, na nalepki je podoba sladkogorskega baročne ga bisera.
V podravskem rajonu
Zaradi kakovosti s prodajo vina nimajo težav. Stalne stranke imajo. Ko se s Čebularjem pogovarjava o uvažanju vina, je zelo kritičen. »To je za poštenega vinogradnika katastrofa.« Zadovoljen pa je, ker so šmarsko-virštanjski okoliš po dolgotrajnih prizadevanjih uvrstili v podravski rajon.
Pri vsem skupaj se zaveda, da so za vinogradnika pomembna preverjanja, priznanja, ki jih je prejel na ljubljanskem mednarodnem vinskem sejmu, na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu, na mariborskih ocenjevanjih takoimenovanih prerezov letnika ter na lokalnih ocenjevanjih. Ponosen je, ker je velika fotografija Čebularjevega vinograda v svetovni Enciklopediji vin Oza Clarka. Pove, da so pili njegovo vino na sprejemu v neki dunajski palači. Poslali so mu tudi fotografijo črnega kardinala iz Ugande, ki je nazdravil z njegovim vinom sredi Afrike.
Povezan je v Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah. Bil je med pobudniki ustanovitve ter prvi predsednik. Poudarja, da je povezovanje v društvo zelo pomembno, saj so vinogradnike na tečajih usposobili za ustekleničenje, imajo veliko preda vanj, vsakoletna ocenjevanja vin, vključeni so v širše poveza ve slovenskih vinogradnikov Na sejmih in razstavah nastopajo skupaj, prav tako si prizadevajo za uresničitev vinske ceste v občini. Jože Čebular se spominja, da so imeli v šmarski občini lokalno ocenjevanje vin med prvimi na Štajerskem. Vzbudilo je zdrav tekmovalni duh. »Sosed je opazil, da ima drugačno vino od soseda. Vprašal se je, zakaj ne bi tudi sam imel boljšega.«
Čebular ima kot vinogradnik obrtniški status. V vino gradu si prizadevata skupaj z ženo Marijo, poleg kmetije si pomagata še s trgovino z mešanim blagom. V veliko po moč so jima tri hčerke. Mlajši, Nataša in Špela sta osnovnošolki, Anita obiskuje mariborsko turistično srednjo šolo. Družina se namerava v bližnji prihodnosti posvetiti turizmu ter ponuditi v gorci pokušino vin za skupine. Sladka Gora je pač biser, ki mu pojejo slavo širom po Evropi.
Brane Jeranko, Novi tednik, 28. 1. 1999
