S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Po lanski ukinitvi zbirnega centra v Rogaški Slatini, ko so se begunci preselili v večje zbirne centre, ostaja v šmarski občini razmeroma visoko število nesrečnikov. Trenutno je v tej občini 158 beguncev, večina iz Bili, pet pa iz zasedenih območij Hrvaške.
Begunci bivajo pri družinah, največ v Rogaški Slatini, pa tudi v Šmarju, Kozjem, Bistrici, Podčetrtku, Lesičnem ter Mestinju. V šmarski občini so od začetka vojne sprejeli že več kot petsto pregnanih ljudi. Beguncem pomagajo zlasti s prehrambenimi paketi Rdečega križa (z mednarodno človekoljubno pomočjo) ter higienskimi potrebščinami. Podobne pakete prejemajo tudi v sosednji šentjurski občini, kjer je še 24 beguncev. Ti bivajo po vseh večjih krajih občine, pri družinah. Na Šentjurskem se jih je od začetka balkanske krize zvrstilo več kot sto.
Podatke o številu beguncev so nam posredovali v šmarskem ter šentjurskem občinskem Rdečem križu, kjer so povedali, da so tik pred novim letom prejeli tudi pakete Rdečega križa Slovenije za domače socialno ogrožene občane. V Šmarju jih bodo krajevne organizacije razdelile v tem tednu, v Šentjurju pa so nad sto paketov že razdelili. Namenjeni so predvsem starejšim občanom ter otrokom.
Brane Jeranko, Novi tednik, 6. 1. 1994
*cena časopisa: 140 tolarjev
