S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Po dveh urah vožnje z avtobusom po ozki cesti ob Gračnici, mimo Brodnic, Jurkloštra, Marofa, rekel bi »čez drn in strn«, pred ciljem pa še po močno vijugastem klancu, in pripelješ se na Planino. Če ima kateri kraj ustrezno ime, potem ga ima Planina prav gotovo. Razvaline staroveškega gradu nad trgom napravijo na tujca še poseben vtis. Na starih zemljevidih pa je kraj označen kot letoviščarski.
Delovno ljudstvo planinske občine je dovzetno za napredek in kulturo. Po vojni so imeli v načrtu gradnjo nove šole, zdravstveni in zadružni dom. Žal pa je od vsakega zrasel le zdravstveni. Šolo so obnavljali celih osem let. Niso se mogli zediniti, ali naj obnove požgano šolo, ali pa zgradijo novo.
Mladina je prepuščena sama sebi. Po obveznem šolanju ostaja doma in razen številnih gostiln nima kam. Vse kaže, da bo treba z jesenjo ustanoviti kmečko nadaljevalno šolo.
Prosvetno društvo je ob novem letu izvedlo lutkovne predstavo, ko pa bodo dobili še oder v prosvetnem domu, bo kulturno-prosvetno delo zares oživelo.
Torej ne drži, da je življenje na Planini pusto, enako onemu na samotnem otoku. Tudi ta del slovenske zemlje je prelep. Le v življenje bo treba spraviti vse ono, kar so si društva začrtala.
