S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Trditev, ki smo jo že večkrat zapisali, namreč, da se Alpos izredno naglo razvija, je še očitnejša v tem letu. V sedanjem prostorskem širjenju je stisnjen med dve cesti in stanovanjsko sosesko. Zato so naročili elaborat za izgradnjo novega obrata cevarne, to je zaprtih profilov, izven sedanjega območja tovarne, lociranega bliže železnici – kar je izredno pomembno – proti Slivnici pod Rifnikom. Hkrati razmišljajo tudi o premestitvi energetskih obratov, tako da bi ostali na starem prostoru samo predelovalni obrati in proizvodnja končnih izdelkov.
Nova cevarna je glavna postavka razvojnega programa za to in prihodnje leto. Gre za 10.000 kvadratnih metrov površine, kjer bodo v prvi fazi stale pokrite delavnice in skladišča. Investicija, ki bo končana v letu 1975, bo veljala sto milijonov dinarjev. Na novo bo zaposlenih približno sto delavcev. V novem objektu bodo v začetku postavili pet strojev za proizvodnjo cevnih profilov, od teh bo eden za cevi iz barvne kovine, ostali pa za jeklene cevi. Proizvodnja bo koncem leta 75 narasla na približno 50.000 ton cevi in cevnih profilov. Pretežni del tega bodo predelali v končne proizvode sami, ostalo pa bodo kot do sedaj prodali na jugoslovanskem in tujem tržišču.
Direktor ing. Ladislav Grdina je povedal, da bodo s specializirano proizvodnjo skušali v Sloveniji povezati več delovnih organizacij v močnejšo skupnost, kjer bo vsaka tovarna izdelovala strogo specializirane proizvode. Pri tem je mislil predvsem na Kidričevo in tovarno Impol Slovenska Bistrica, ki bi jama prav cevarna v Šentjurju lahko prodajala proizvode, seveda ob menjavi, saj bi Kidričevo prodajalo odprte profile. Takšna povezava bi nedvomno doprinesla smotrnejši, racionalnejši proizvodnji v kovinsko predelovalni industriji.
Pet strojev v novi cevarni je samo osnova, po urejenem poslovno tehničnem sodelovanju ali morda celo kakšni še glob ji obliki sodelovanja pa se bo cevarna še razširila.
Trenutno imajo v Alposu precej zalog. Te so bile pred kratkim še večje. Vzrok je v povečani proizvodnji in predvidevanjih, da bo že maja meseca lani pričela obratovati lakirnica, ki pa je pričela z delom šele koncem sezone, oktobra. Zaloga se je povečala tudi zaradi odloka Zveznega izvršnega sveta o obveznem 30 odstotnem pologu trgovinskih organizacij pri investiranju. Zato so trgovine v veliki meri prenehale opremljati svoje prostore, to pa je seveda napolnilo skladišča Alposa.
Ing. Ladislav Grdina meni, da zaloge niso prevelike. Gre za približno enomesečno proizvodnjo. Kopnijo pa iz meseca v mesec.
