Na sončen in nadpovprečno topel torek je godoval sveti Štefan, zavetnik konj in prvi mučenec. Po starem običaju se ta dan proslavlja z blagoslovom konj, ki so ga izvedli marsikje po Kozjanskem.
Štefanovo se praznuje vsako leto na 26. december, ko goduje sveti Štefan, Slovenci pa ob tem praznujemo še dan samostojnosti in enotnosti. Legenda pravi, da je sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divljega konja. Blagoslov izhaja iz ljudske šege, ko so blagoslavljali sol in jo dodali hrani ter živalski krmi ter jo potresali po domu, vrtu in njivi. Verjeli so, da bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, pridelal bogato letino. Da so čim hitreje prišli do njiv, so uporabljali konje.
Blagoslov konj ob godovanju sv. Štefana se prvič omenja v rokopisu iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja. Na slovenskih tleh je o obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal kranjski plemič in polihistor Valvasor.
V nadaljevanju si oglejte utrinke blagoslovov konj po Kozjanskem.
Blagoslov konj Konjeniškega kluba Strmol v Rogaški Slatini:
Takole so na Bučah blagoslovili konje Konjenice Virštanj-Obsotelje:
Blagoslov so izvedli tudi v Olimju:
Oglejte si še utrinke iz blagoslova konj streljaj stran od Kozjanskega, na Teharjah.
