V gozdu se odvijajo številna opravila, ki so že po svoji naravi precej tvegana. Delo med gostim drevjem, težkimi drevesi in nepredvidenimi naravnimi dogodki nudi veliko priložnosti za nezgode. Gozd je kraj, kjer se gozdarji vsakodnevno soočajo z izzivi, ki vključujejo manipulacijo s težkimi drevesi, ravnanje z nevarnimi orodji ter spopadanje z zahtevnimi tereni. Prav zato je varnost pri delu v gozdu izjemno pomembna, saj lahko rešuje življenja in preprečuje hude poškodbe.
Vendar pa lahko gozdni delavec sam pri izvajanju svojih nalog pomembno prispeva k lastni varnosti in učinkovitosti svojega dela, med drugim tudi z izbiro in uporabo kakovostne ter primerne gozdarske mehanizacije. Podjetje Tajfun je v tej luči odličen partner vsakega gozdarja. S svojo pestro izbiro sodobnih, inovativnih in zanesljivih gozdarskih strojev zagotavlja celovite rešitve pri spravilu lesa, gozdarski logistiki in predelavi lesa v polena za kurjavo. Tajfunovi stroji delo olajšajo, poenostavijo in pospešijo ter predvsem izboljšajo varnost pri delu v gozdu.
Gozdna dela še vedno spadajo med najnevarnejša opravila nasploh
Če tudi sami spadate med približno 71% tistih vzornih lastnikov gozda, ki so aktivni pri gospodarjenju svojih gozdov, ste se pri svojih opravilih prav gotovo že znašli v situaciji, ki bi lahko ogrozila vaše zdravje ali bila za vas celo usodna. Statistika nesreč pri delu v gozdovih žal še vedno odraža dejstvo, da sta sečnja in spravilo lesa še vedno (pre)blizu vrha na seznamu nevarnih dejavnosti. V Sloveniji, kjer je z gozdovi poraščena skoraj polovica ozemlja in kjer je lastnik gozda skoraj vsak peti državljan, se največ nezgod pripeti prav v zasebnih gozdovih.
Povezovanje, združevanje in medsebojna pomoč med lastniki gozdov bi lahko omilila črno statistiko
Največ nesreč se zgodi že pri poseku dreves, najpogostejši razlogi pa so neizkušenost in podcenjevanje nevarnosti pri gozdarskih opravilih, slaba psihofizična pripravljenost izvajalcev, neuporaba ali neustrezna uporaba osebne varnostne opreme in nenazadnje tudi uporaba zastarele in slabo vzdrževanje strojne mehanizacije. Demografska slika zasebnih lastnikov gozdov je podobna splošni slovenski populaciji, oz. je po zavedenih podatkih povprečni lastnik gozda še starejši kot povprečni Slovenec. Tako ne preseneča, da se prav največ nesreč pripeti starejšim lastnikom gozdov, ki precenjujejo svoje sposobnosti in se dela prepogosto lotevajo sami.
Po podatkih Zavoda za gozdove, ki beleži in proučuje statistične podatke s tega področja, se je v obdobju med 1999 in 2022 pri delu v gozdovih smrtno ponesrečilo okoli 266 ljudi. Veliko prepogosta posledica delovnih nezgod je tudi invalidnost, delovna invalidnost pa je med poklicnimi gozdnimi delavci celo najpogostejši vzrok za predčasno upokojevanje.
Zakaj je delo v gozdu nevarnejše za zasebne lastnike v primerjavi z poklicnimi?
Kot zasebni lastnik gozda ste morda tudi sami eni tistih, ki jim je bilo ukvarjanje z gozdarstvom tako rekoč podano v zibelko. Pri gozdnih opravilih ste svojim staršem ali celo starim staršem pomagali že kot otroci, srkali njihovo znanje in se tudi pri rokovanju s stroji zgledovali po njih. Morda še danes ponosno uporabljate strojno opremo, ki so jo uporabljali že vaši predniki. Ali pa ste eni izmed 35% zasebnikov, ki ste se gozdnih opravil priučili povsem sami, le z lastnimi izkušnjami. Pa vendar, a ste se pri tem že kdaj vprašali, ali je vse to dovolj varno? Ali res ni potrebe, da bi pridobili dodatna znanja, se usposobili za varno rokovanje s stroji, spoznali varnejše postopke pri gozdnih opravilih, posodobili svojo strojno mehanizacijo?
Med tem ko je raven varnega dela med poklicnimi delavci predvsem zaradi zahtev zakonodaje, boljše organiziranosti, vse večje uporabe sodobnih gozdarskih strojev in opreme sorazmerno visoka, je ta med nepoklicnimi gozdarji prav nasprotna. Kratkoročni trend smrtnih nezgod namreč ponovno narašča. ZGZ spremlja porast relativne pogostosti smrtnih nezgod merjene s količino posekanega lesa na enega mrtvega (m³/št. mrtvih). Ta je leta 2022 znašala 297.273 m³ na mrtvo osebo, leto prej precej več – 475.000 m³ na mrtvo osebo. V obdobju med 1998 in 2022 je bilo najuspešnejše leto 2006 s 795.299 m³ na mrtvo osebo in najbolj nesrečno leto 2000, ko je bila količina posekanega lesa na mrtvega le 125.535 m³.
ZGS letno v povprečju izvede 35 tečajev povezanih z varnostjo pri delu za lastnike gozdov
ZGS je v zadnjih petih letih s področja varnosti pri delu izobrazil le 0,96% aktivnih lastnikov gozdov, ta delež pa s časom še pada. Strokovnjaki menijo, da bi bilo za izboljšanje varnosti v gozdarski dejavnosti v prvi vrsti potrebno urediti predpisane minimalne zahteve za usposobljenost in uporabo osebne varovalne opreme tudi za tiste nepoklicne delavce, ki jih ne zajemajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu. Dolgoročni podatki namreč kažejo, da prostovoljno izpolnjevanje zahtev namreč ni dovolj.
Hkrati je nujno treba povečati število izobraževanj za varno delo v gozdu. Tečaji, usposabljanja in izobraževanja so namreč izjemno pomemben vir znanja o gospodarjenju z gozdom, a za zadovoljivo zmanjšanje števila nezgod ta kljub interesu še zdaleč ne potekajo v zadostnem okviru.
Veliko je zanimanja za brezplačna usposabljanja in tečaje varnega dela
Eden takšnih poučnih dogodkov se je zadnjo novembrsko soboto odvil v idilični okolici Lovske koče Padež v Birčni vasi pri Novem mestu. Morda ste bili prisotni tudi vi, vsekakor pa so se ga udeležili številni gozdarji, drugi gozdni delavci in zainteresirani na eni, ter področni strokovnjaki in ponudniki gozdarskih strojev in na drugi strani – med slednjimi tudi mi. Z namenom osveščanja o pomembnosti varnega spravila lesa sta Združenje za med sosedsko pomoč – Strojni krožek Novo mesto in Zavod za gozdove OE Novo mesto KE Novo mesto pripravila izjemno zanimivo in poučno predstavitev gozdarske mehanizacije.
Dogodek se je pričel z informativnim predavanjem mag. Marjana Dolenška iz Gozdarskega inštituta Slovenije, naslovljenim “(Ne)varno delo v gozdu”. G. Dolenšek je s svojim strokovnim znanjem poudaril ključno vlogo varnosti pri delu v gozdu ter opozoril na nevarnosti, s katerimi se soočajo gozdarji. S tem uvodom so obiskovalci dobili vpogled v zahtevnosti in pomembnost skrbnega ravnanja v gozdu.
Varna uporaba strojne mehanizacije v gozdarstvu
Cilj predstavitve delovanja gozdarske mehanizacije na terenu, ki je sledila, je bil prikaz pravilnih postopkov opravil in varnega rokovanja s stroji v gozdu. Obiskovalci so spremljali pravilno privlačevanje hlodovine na zbirno mesto s Tajfunovim hidravličnim vitlom EGV 65 AHK SG z radijsko-daljinjskim krmiljenjem. Delo s takšnim vitlom je bistveno varnejše, saj stroj lahko upravlja ena sama oseba in to z varne razdalje.
Nalaganje hlodovine z gozdarskim hidravličnim dvigalom DOT 50ZK z dosegom 8,6 na Tajfunovo gozdarsko traktorsko prikolico GAP 140.
Privlačevanje hlodovine izven dosega dvigala v doseg dvigala s prav posebnim in izjemno uporabnim vitlom vgrajenim na dvigalo DOT VD 19. Ino Brežice je prikazal delovanje svojega gozdarskega mulčerja FORST 225 s poudarkom na okolju prijaznem čiščenju panjev v gozdu. Terenski prikaz varnega dela je nekoliko posegel tudi na področje varne strojne predelave spravljenega lesa. Udeleženci dogodka so bili tako seznanjeni z najsodobnejšim in tehnološko dovršenim Tajfunovim rezalno-cepilnim strojem RCA PRO 500. Ta izjemno produktiven stroj uporabniku omogoča ergonomsko, učinkovito in nenazadnje varno predelavo hlodovine v polena za kurjavo.
Oglejte si tudi predstavitev delovanja RCA PRO 500:
Celoten dogodek je tako postal priložnost za poglobljeno razumevanje delovanja sodobne gozdarske mehanizacije, pri čemer je bila izpostavljena tudi ključna vloga varnega spravila lesa. Ljubitelji gozdov, profesionalci in širša javnost so se tako imeli priložnost pogovarjati s predstavniki podjetij in strokovnjaki s področja gozdarstva ter med seboj izmenjati izkušnje in mnenja. Podjetja Tajfun Planina, Ino Brežice in Agroma TS pa smo imela priložnost pokazati, kako pomembno in celovito vlogo pri tem opravljajo naši inovativni in dovršeni gozdarski stroji, ki pa na dogodku ne bi delovali brez serije traktorjev Steyr (Agroma TS), s pomočjo katerih so bili vsi prikazani stoji gnani.
K izboljšanju varnosti pri delu v gozdu lahko prispeva tudi vsak sam
Med poglavitnimi cilji institucij in zavodov kot so Zavod za gozdove in Gozdarski inštitut Slovenije, razna združenja in drugi so osveščanje posameznih lastnikov gozdov o pomembnosti varnega dela v gozdu, pomoč pri združevanju moči pri teh opravilih in tudi podajanje znanja s področja varnega dela v gozdu, pravilnih postopkov pri gozdnih opravilih, tečaji ter usposabljanja. Cilj proizvajalcev gozdarskih strojev, med katerimi smo tudi Tajfun, je razvijanje in izdelovanje za vas varne, uporabne, zanesljive in učinkovite strojne gozdarske mehanizacije. Največ pa za svojo varnost lahko storite sami. Z iskanjem znanja, izmenjavo izkušenj, pogostejšim usposabljanjem, pravilno uporabo zaščitne opreme, realnim ocenjevanjem svojih zmožnosti in ustreznim rokovanjem s strojno opremo… Vsak sam in vsi skupaj lahko trend smrtnih nezgod pri delu v gozdovih usmerimo k cilju, ki je 0, nič mrtvih in nič hudo poškodovanih.
Tajfun Planina
