S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Na 19 km dolgi in 6 m široki cesti Maršala Tita od Kumrovca do Lesičnega – do asfalta pri Slivnici manjka le še dobrih 13 km – so odstranili 67.000 m3 humusa, izkopali 111.000 m3 zemlje, 144.000 m3 skal, vgradili v nasipe 218.000 m3 materiala ter 128.000 m3 asfalta ter zgradili most na Sotli ter dva na Bistrici na več manjših, propuste in druge objekte.
Zaradi vsega tega je Kozjansko z Obsoteljem slavilo minuli teden eno največjih in najpomembnejših delovnih zmag po vojni, ki so jo združili z praznovanjem dneva JLA.
Kolona avtomobilov, med gosti so bili tudi Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, dr. Anton Vratuša, predsednik IS skupščine SRS, Boris Baudek, predsednik RK ZSMS, narodni heroj Anton Vratanar-Antonesko, predstavniki J L A in republiške cestne skupnosti, občin Klanjec, Pregrada in Krapina ter Šentjur in Šmarje, vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji ceste, je iz Bistrice ob Sotli krenila v osrčje Kozjanskega, okrašenega z zastavami in številnimi transparenti.
V Bistrici ob Sotli, kjer se bo cesti zbralo v sicer hladnem opoldnevu lepo število krajanov, je trak simbolično prerezal predstavnik krajevne skupnosti, Ciril Robek.
Vse do Podsrede, Kozjega in Lesičnega so kolono gostov pozdravljali Kozjanci, ki upravičeno zatrjujejo, da je cesta Maršala Tita gotovo ena največjih pridobitev po vojni. Podobno misel je v govoru o pomenu ceste izgovoril tudi Joško Lojen, podpredsednik izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste.
V Lesičnem so gostje skupaj z občani odšli v novi kulturni dom, kjer jih je pozdravil predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Darko Bizjak. Vabilu, naj spregovori o novi pridobitvi, se je ljubeznivo odzval tudi dr. Anton Vratuša. »Na dolgoletnih tradicijah in skupnih interesih delovnega ljudstva se sedaj v svobodni domovini sodelovanje v različnih oblikah in na raznih področjih dalje poglablja in širi,« je dejal, ko je govoril o sodelovanju in zgodovinski povezanosti Slovencev in Hrvatov. Poudaril je, da gredo interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi svobodno čez občinske in republiške meje.
V nadaljevanju svojega govora je dr. Anton Vratuša govoril o nalogah srednjeročnega družbenega načrta, o večji produktivnosti, o demokratičnem reševanju problemov. Ob koncu slovesnosti v kulturnem domu v Lesičnem so številnim krajanom in občanom pa tudi vsem, ki so se za cesto trudili izven meja občine, podelili priznanja. Za kulturni program so poskrbeli otroci osnovne šole narodne heroine Tončke Čečeve iz Lesičnega, veselje nad novo pridobitvijo pa je trajalo še pozno v noč, veselje, ki so si ga Kozjanci v duhu želeli vsa leta po vojni.
Novi tednik, 28. 12. 1978
