Potem ko smo se včeraj posvetili znanim Kozjancem in Obsoteljčanom ter ostalim Slovencem, ki so nas zapustili v preteklem letu dni, se tokrat ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih, oziroma dnevu spomina na umrle, spominjamo še tujih, svetovno znanih osebnosti.
Prvi med njimi ni nihče drug kot papež Benedikt XVI., Joseph Ratzinger, ki se je pred »poslednjim sodnikom svojega življenja« znašel na zadnji dan leta 2022. Veliki mož Katoliške cerkve, ki jo je v viharnih časih brez populizma ali udinjanja svetu, pač pa z globoko modrostjo in herojsko ponižnostjo vodil po poti prenove, je bil tudi glas spreobrnjenja za družbo, svaril jo je pred pogubno ideologijo relativizma. Mnogo misli je posvetil teologiji in filozofiji, verjel pa je tudi, kot je nekoč zapisal, da je »najgloblji razlog krize, ki vznemirja Cerkev, v prikrivanju prvenstva Boga v liturgiji«. V Benediktovi smrti so nekateri komentatorji prepoznavali tudi zahod vse evropske oz. zahodne teološke misli, kot da se evropska krščanska kultura s tem končuje.
Poslovil se je tudi Konstantin II., zadnji grški kralj, rojen leta 1940, ki je več let preživel v izgnanstvu. Z izkušnjo slednjega se je soočil že v prvih letih življenja, ko je bila njegova družina med drugo svetovno vojno prisiljena bivati v Egiptu in Južni Afriki. Kasneje so se vrnili in prestolonaslednik Konstantin je leta 1964, po smrti očeta, postal kralj in se poročil z dansko princeso. A vladavina ni dolgo trajala, politična nestabilnost je pripeljala do državnega udara in leta 1967 je oblast prevzela vojaška hunta, sam pa je bil znova izgnan. Monarhija je bila v letih zatem odpravljena, leta 1974 pa po referendumu, ki ga je Konstantin priznal, ustanovljena Tretja Helenska republika. Do leta 2013 je s soprogo živel v Londonu, nato pa se vrnil v domovino. Poleg državništva se je ukvarjal s športom, bil je uspešen jadralec, prejemnik zlate medalje z olimpijskih iger v Rimu leta 1960 in sodelavec Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Še precej vplivnejši državni voditelj, ki je umrl v preteklem letu, pa je bil Silvio Berlusconi. Kot poslovnež si je pridobil velikansko premoženje in zatem medijski vpliv z lastništvom največjih italijanskih zasebnih televizij, več časopisov in radijskih postaj. S tem si je pomagal do uspešne politične kariere. Kar štirikrat je bil na položaju ministrskega predsednika Italijanske republike, kot edinemu po drugi svetovni vojni mu je med letoma 2001 in 2005 uspelo dokončati celoten mandat. Vso kariero so ga spremljali hudi škandali, italijansko javnost je globoko razdelil, njegove politike pa veljajo za liberalno-konservativne. Ena od skrivnosti njegovega uspeha je bilo tiho zavezništvo s Katoliško cerkvijo, s svojo neposrednostjo in škandali pa je bil pogosto tudi tarča karikiranja – po besedah Andreja Černeta je bil, hote ali nehote, »stereotip tipičnega Italijana: majhen, glasen, zabaven in ženskar«. O tem in drugih vidikih njegovega delovanja preberite v Domovininih člankih.
Naslednji Italijan na seznamu je pevec, in sicer eden najbolj znanih in priljubljenih v zgodovini te države: Toto Cotugno. Mož iz Toskane je začel kot bobnar in tekstopisec, nadaljeval pa s solo pevsko kariero. Med mnogimi udeležbami na legendarnem festivalu Sanremo je največjo slavo bržkone doživela pesem L’Italiano, leta 1990 pa je zmagal na Evroviziji v Zagrebu s pesmijo Insieme: 1992.
Mnogo življenj so v zadnjem letu terjali vojaški spopadi in boji za oblast v režimih, kot je ruski. Posebej je odmevala smrt Jevgenija Prigožina, ruskega oligarha, »Putinovega kuharja« in ustanovitelja paravojaške skupine Wagner, ki je igrala pomembno vlogo na žariščih, kjer jo je Kremelj potreboval, v zadnjem času predvsem v Ukrajini. Potem ko se je junija uprl Putinu in čeprav je upor kmalu preklical, je točno dva meseca kasneje umrl v »nesreči« letala severno od Moskve.
Iz povsem drugega sveta prihaja Tina Turner z laskavim nazivom »kraljica rock’n’rolla«. Gre za najuspešnejšo žensko rock pevko vseh časov s čez 200 milijoni prodanih plošč, številnimi nagradami in hiti, kot so What’s Love Got to Do with It, The Best, We Don’t Need Another Hero in drugimi. Prepoznavna je bila po »razgibanosti, čutnosti, mogočnem vokalu in neustavljivi energiji«, pravijo poznavalci.
