Zadnje dni javnost, predvsem pa kmetijsko stroko, vznemirja poteza veterinarske inšpektorice Danuše Štiglic, ki je na podlagi še svežega Zakona o zaščiti živali kmetu s pašnika odpeljal 24 krav, eno izmed njih pa je odpeljala kar aktivistka, zaščitnica živali.
Tako inšpekcijski zapisnik kot pojasnila inšpektorice so skopa. Kot razlog so navedli, da so bila “goveda ograjena na malem izpustu, ki je bil zelo blaten, brez dostopa do vode in hrane, brez dostopa do hleva oziroma suhega ležišča” ter “da so bile živali prekrite z blatom in veterinarsko neoskrbovane”.
Prizadeti kmet, Rudi Možgan iz Veniš pri Krškem je za Dnevnik dejal, da »Iz zapisnika ni razvidno stanje na moji kmetiji, saj ne vsebuje natančnega in nedvoumnega zapisa ugotovitev, kako naj bi bilo ogroženo zdravje in življenje mojih živali. Inšpekcija pavšalno in nekonkretizirano navaja, da naj bi šlo za hude kršitve zakona o zaščiti živali.«
Za mnenje smo povprašali veterinarja z bogatimi terenskimi izkušnjami, tudi župana Občine Šmarje pri Jelšah, Matijo Čakša. Upravičenosti konkretnega postopka ni želel komentirati, češ da ga ne pozna dovolj natančno. Dejal pa je, da zgolj blatna žival še ni dovolj za odvzem, saj so živali na paši izpostavljene vremenskim razmeram in ob dežju je veliko blata normalno.
Čakš dvomi, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo tudi na območju Kozjanskega in Obsotelja saj pri po njegovih besedah pri nas skoraj ni kmetije, kjer bi živali bile zanemarjene.
»Prejšnji petek dobim namig o kravah, ki naj bi živele v obupnih življenjskih razmerah. Inšpektorica novomeške območne izpostave uprave za varno hrano se je takoj odzvala in sva šli pogledat. Med vsemi tistimi kravami, ki so šle za mano do ograje, me gledale s prosečimi očmi, je bila kravica, ki je prva tekla za mano čisto do konca ograde in mukala, kakor da me prosi: ne me pustiti tu! Ta kravica je prišla čisto do mene, pustila je, da sem ji dala vrv okrog rogov. Šla je z mano kakor kuža na prikolico. Ko smo jih v prav za to namenjenem hlevu razkladali, je ta kravica tekla okrog ograje za mano, in ko sem šla čez vrata, je z najbolj jokajočim glasom zaklicala za mano: Neeeeeeee. Priznam, zlomila sem se. Solze so lile iz oči, v prsih me je tako zelo bolelo, da sem imela občutek, da bom vsak čas omedlela …«
Tako je aktivistka za zaščito živali, ki je bila po pisanju medijev prisotna pri odvzemu krav, na družabnih omrežjih opisala svoje doživljanje situacije. Drugače jo je videl prizadeti kmet, Rudi Možgan:
»Poudarjam, da je imelo govedo na naši kmetiji dostop do hrane in vode. Odvzete živali niso bile shujšane, bile so v primernem rejnem stanju in imele so možnost paše. Predel s hlevom, ki ga je inšpektorica fotografirala, je zaradi močnega deževja v preteklem tednu trenutno blaten. V nekaj dneh suhega vremena se bo stanje bistveno izboljšalo in bodo tla ob napajalniku suha, zbita in shojena. V ta del živina pride le po priboljške, se hladit in napajat. Napajalnik vsakodnevno pregledujem, ga po potrebi očistim in poskrbim, da ima živina na voljo pitno vodo.«
Kaj konkretno je rejec zagrešil v skopem inšpekcijskem zapisniku, pod katerega je podpisana veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, ne piše, prav tako ne, koliko živali mu je odvzela. Inšpekcijski zapisnik ne vsebuje niti izjav prisotnih. Pravila o pripravi zapisnika namreč velevajo, da je treba vse izjave strank v postopku zapisati dobesedno.
Kmetu Rudiju Možganu so v bran stopili tudi v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer so nad odvzemom goveda ogorčeni. Kmetijo je obiskal predstavnik sindikata, ki je ocenil, da je bil ukrep veterinarskih inšpektorjev pretiran in nezakonit, ker da ni šlo za ogrožanje zdravja ljudi in živali. Zahtevajo izredni strokovni nadzor in takojšnjo vrnitev živali.
Matija Čakš, dr. vet. med.: tudi divje živali so kdaj blatne
O primeru in praksah zaščite ter odvzema živali smo se pogovarjali z enim izmed veterinarjev Veterinarskega centra Kropec, Matijo Čakšem. Konkretnega primera sicer zaradi zgolj površne obveščenosti o dejstvih ni želel komentirati. Izpostavil pa je, da so živali na paši izpostavljene vremenskim razmeram, in če je deževno obdobje, je veliko blata normalno. “Če je žival blatna, še ne pomeni, da je lačna, žejna itd. Tudi divje živali hodijo po snegu, dežju in normalno živijo,” je poudaril Čakš.
Na vprašanje, kakšne je stanje z živalmi na Kozjansko-Obsoteljskem in kako kmetije skrbijo zanje Čakš pravi, da na tem območju skoraj ni kmetije, kjer bi živali bile zanemarjene. “Morda je konstitucija in kondicija v kakšnem hlevu slabša, ampak to še ne pomeni zanemarjanja,” poudarja.
Bi se torej kaj takšnega, kot v Venišah pri Krškem, lahko zgodilo tudi na Kozjansko-Obsoteljskem? Čakš meni, da ne. “Na našem območju je 10-12 terenskih veterinarjev centra Kropec in Tačke, ki smo med seboj povezani in dobro sodelujemo. Urgirali bi prej, preden bi do takšnega prišlo – z opozorili lastnikom, se z njim pogovorili, veterinar koncesionar bi živali pregledal itd.”
A prijave tretjih oseb gredo mimo veterinarjev, ki pokrivajo to območje, neposredno na veterinarsko inšpekcijo, ki pride neposredno na kmetijo mimo lečečih koncesionarjev, ter preveri stanje.
Bolj kot živali na kmetijah bi morali biti pozorni na hišne ljubljenčke, zaprte v stanovanja
Glede varstva in zaščite živali Matija Čakš poudarja, da se strinja z vsako stvarjo, ki ščiti interese živali. “Žival je v proizvodnji vedno šibkejši člen, in jo je treba ščititi,” pravi.
Je pa po njegovih besedah v tej zgodbi treba gledati na lastnike živali, ker “kmet je tisti prvi, ki najbolj poskrbi za živali, jim da hrano, jim nudi pogoje, ki jih žival najboljše počuti, jih hrani in drugače skrbi zanje, da se žival kar se da dobro počuti.”
Po njegovem je največji problem v tem, da vsi ti “kvazi zaščitniki živali”, kot jih imenuje, gledajo samo na kmetijska gospodarstva, nihče pa ne pomisli na pse, mačke, papige in druge hišne ljubljenčke, zaprte v majhnih stanovanjih s sprehodom morda enkrat dnevno. “Te nedvomno bolj trpijo kot katerakoli žival na kmečkem gospodarstvu,” še poudarja Čakš, sicer nepoklicni župan Občine Šmarje pri Jelšah.
Število kmečkih gospodarstev, oziroma samozaposlenih na kmetiji, tako v Sloveniji kot tudi na Kozjanskem in Obsoteljskem iz leta v leto upada. Če jih je bilo pred desetletjem na območju osmih občin Kozjanskega in Obsotelja še več kot 2 tisoč, jih je sedaj pol manj, zgolj še dobrih tisoč.
Za epilog odvzema krav v Venišah pri Krškem pa bo sicer potrebno še počakati. Začasni minister za kmetijstvo, Marjan Šarec, po poročanju N1info.si namerava odrediti interni strokovni nadzor.
