Ob dnevu in tednu slovenskih splošnih knjižnic je Knjižnica Rogaška Slatina v dvorcu Strmol v Rogatcu gostila bivšega predsednika države Boruta Pahorja, s pogovornim večerom pa so odprli 17. bralno značko za odrasle.
Bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se ponaša z 32-letno politično kariero in sodi med slovenske politike z najdaljšo kilometrino in največ izkušnjami, saj je opravljal večino pomembnejših funkcij v politiki, zadnja dva mandata tudi predsedovanje Sloveniji. Danes ima status bivšega predsednika države, a vključenosti v politiko ne pogreša, dejal pa je, da pogreša zlasti ljudi, zato se tudi sedaj rad odzove povabilom na dogodke.
Borut Pahor je v pogovoru z direktorico knjižnice mag. Natašo Koražija številčni publiki v dvoru Strmol v Rogatcu odstrl svoj pogled na vlogo slovenskih knjižnic, ki jim je lani podelil tudi jabolko navdiha: »Knjižnice so bile vedno prostor, kjer smo se Slovenci oblikovali in brusili, tako naš narodni značaj kot tudi politično zrelost. Mi smo skozi knjige zrasli. Knjiga ima na Slovenskem zelo poseben pomen.Tudi tisti, ki ne beremo zelo pogosto ali vseskozi, imamo do knjige posebno spoštovanje in tudi do knjižnice kot prostora, kjer domuje znanje.«
V nadaljevanju pa je o knjigi tudi dejal: »Skozi knjigo rastemo in je zelo pomembno, da naš mladi rod ohranja ljubezen do knjige tudi zaradi jezika. Živimo v globalnem svetu, tehnični jezik angleščina prevzema dominantno vlogo. Oblikovali smo se in oblikujemo se tudi zdaj skozi svoj jezik.«
Kot je še dejal, ima tudi sam rad knjige. Ljubezen do branja mu je privzgojila mama. Kot majhen je rad zahajal pregledovat knjige v »market«, nekdanjo trgovino v Šempetru pri Gorici, ki je imela tudi knjižno polico. Brati je začel v prvem razredu osnovne šole, v srednji šoli pa kdaj tudi »prešprical« kakšno uro, da je prišel do knjige, zlasti rad je bral knjige z zgodovinsko vsebino. Danes obožuje biografije, je še razkril.
V nadaljevanju je gost večera z obiskovalci delil tudi spomine o ureditvi otroške sobe v predsedniški palači, namenjeni risbam in knjigam, ki so mu jih pošiljali otroci. Ureditev otroške sobe je bil poklon otroški ustvarjalnosti. »Začelo se je s knjigo, ki sem jo dobil od 7-letnega fanta, ki jo je napisal na roke, zraven so bile slike, starši so mu jo pomagali zvezati. Potem so knjige pričele deževati, dobival sem tudi prave knjige. Sicer pa so me do zadnjih let navduševale doma narejene knjige, napisane na roko.«
Spregovoril je tudi o družini, preranem slovesu očeta v njegovem otroštvu in vlogi, ki jo je imela mama v času njegovega odraščanja, kako se je spogledoval z delom modela, kako je v študentskih letih delal kot turistični vodnik, tudi o odraščanju in sedanji povezanosti s partnerico Tanjo in sinom Luko.
V zaključnem delu se je dotaknil tudi svoje znamenite »katrce«, s katero so za junake tretjega nadstropja zbrali že okoli 400.000 evrov, pa tudi ostalih dobrodelnih podvigov. O svojih osebnih željah v prihodnje pa je dejal: »Do upokojitve imam še nekaj let. Do takrat bomo delali nekaj ustvarjalnega, zelo se veselim tega poglavja. Potrebno bo veliko odrekanja, napora, zagona, da to postavimo, ampak mislim, da bo zasebni zavod, ki bo imel naslov Prijatelji zahodnega Balkana, izkoristil to nišo, da imamo Slovenci v vsej regiji, med vsemi državami in narodi v tem delu Evrope prijatelje. Da nas vidijo kot prijatelje, da jim znamo pomagati, tako v dialogu, znanju, reševanju njihovih težav, zlasti pa pri vključevanju v Evropsko unijo. Zavod ima torej cilj, da postane mednarodni center, da še zadnji del jugovzhodne Evrope povlečemo v Evropsko unijo. Osebna želja je tudi, da se z jadrnico poda na tri ali štiriletno jadranje po delu Sredozemlja, doživetja bi rad dokumentiral v zapisih.
Obisk predsednika je bil sicer poseben, saj je ravno v ponedeljek izšel njegov knjižni politični prvenec z naslovom Zmaga je začetek, ki so si ga lahko ogledali tudi v Rogatcu.
Dogodek sta z glasbo oplemenitili glasbeni virtuozinji ruskih korenin Inga in Olga Ulokina, uvodoma pa je zbrane nagovoril tudi župan Rogatca Martin Mikolič.
Teden slovenskih splošnih knjižnic ponuja pestro dogajanje tudi v Rogaški Slatini
Z dogodkom so v knjižnici Rogaška Slatina odprli 17. sezono bralne značke za odrasle. V sodelovanju z Gradsko knjižnico Krapina so knjižničarke pripravile priporočilni seznam, kjer so predstavljene knjige, ki naj bi jih v okviru značke letos v roke vzeli odrasli bralci. »Najprej je potrebno poudariti, da sodelujemo s krapinsko knjižnico, s katero smo pobrateni, zato je del knjig na priporočilnem seznamu tudi v hrvaškem jeziku. Sicer pa smo na seznam umestili preko 200 knjig različnih žanrov, denimo ljubezenskih romanov, kriminalk, zgodovinskih, potopisnih, esejev. Knjige na prvi pogled morda niso tako vabljive za branje, a ko se bralec bolje seznani z vsebino, ga pritegne in navduši.« Bralna značka za starejše poteka do aprila prihodnje leto, bralec pa mora prebrati štiri knjige iz priporočilnega seznama in eno po svoji izbiri. V bralno značko se vključi približno 100 bralcev.
V knjižnici bodo ta teden od tednu slovenskih splošnih knjižnic ponudili še lep nabor dogodkov: torek mineva v znamenju delavnice na temo računalniških programov za iskanje knjižničnega gradiva, v sredo bo potekal literarni večer društva Sončnica, v četrtek pripravljajo domoznansko popoldne na temo Legende in miti o Rogaški Slatini in predstavitev domoznanske zbirke, v petek pa bodo odprli razstavo ob 100. obletnici smrti Josipa Stritaja.
Poglejte in prisluhnite, kaj je Borut Pahor povedal o svojem knjižnem prvencu Zmaga je začetek:
Še delček glasbenega utripa:
Več o ponedeljkovem večeru z Borutom Pahorjem na dvorcu Strmol v Rogatcu pa v spodnji fotogaleriji:
