Strokovnjaki za možgane vse bolj odkrivajo in opozarjajo na škodljivost uporabe pametnih telefonov na otroške in mladostniške možgane, njihov učinek pa primerjajo s trdimi drogami.
Vodilni terapevti na tem področju, kot je dr. Miha Kramli, zato staršem močno odsvetujejo, da bi osnovnošolcem zagotovili lastni pametni telefon. Pametni telefoni pa preko prepovedi pospešeno letijo ven iz osnovnih šol na Zahodu, vse pogosteje pa tudi v slovenskih šolah, a to še ni sistemsko rešeno na ravni ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Kot enega največjih problemov strokovnjaki vidijo, da, kot kaže raziskava Fakultete za družbene vede, povprečen osnovnošolec pred ekranom preživi 4,5 ur, kar močno presega uro do dve na dan, ki ju kot še sprejemljiv čas za starostno skupino zgornje triade OŠ navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Povprečen dijak je pred ekrani še dve uri dlje.
Vse to vodi v zasvojenost in celo odvisnost od pametnih telefonov, zato je pravočasno ukrepanje nujno. Brezplačno pomoč lahko dobite na Centru Logout v Celju.
V današnji digitalni dobi so telefoni postali nepogrešljiv del življenja mladostnikov. Uporabljajo jih za komunikacijo, zabavo, šolsko delo in še veliko več. Kljub številnim prednostim, ki jih ponujajo, pa se pojavlja vedno večji izziv, ki se mu reče prokrastinacija. Kako vpliva prokrastinacija na produktivnost mladostnikov in kako se soočiti s tem izzivom?
Prokrastinacija je vzorec vedenja, pri katerem posameznik sistematično odlaša z opravljanjem pomembnih nalog ali obveznosti, četudi so te nujne. Ta navada je pogosto posledica pomanjkanja motivacije, strahu pred neuspehom, težav z organizacijo ali pa se lahko pojavi zaradi čustvenih dejavnikov, kot so anksioznost ali depresija. Prokrastinacija lahko ima resne posledice, vključno s stresom, zamujenimi roki, zmanjšano produktivnostjo in poslabšano kakovostjo opravljenih nalog.
Prokrastinacija se je s pojavom pametnih telefonov pogosto povečala. Mladostniki in tudi drugi se zlahka ujamejo v past odlašanja, saj je z izjemno pestro ponudbo aplikacij, iger in spletnih vsebin preprosto zdrsati v neuspešno upravljanje časa. Klik po klik, srkanje neskončnih informacij na družbenih omrežjih in brskanje po aplikacijah za zabavo lahko precej zmanjšajo njihovo produktivnost.
Naši možgani, še toliko bolj pa razvijajoči možgani mladostnikov, so vedno bolj dovzetni za nagrade, kot jih ponujajo telefoni. Kombinacija sproščujočih odmorov na spletu in nepredvidljivih nagrad v obliki sporočil, všečkov in novih vsebin poveča željo po neprestanem preverjanju telefona, tudi med šolskimi nalogami ali študijskimi obveznostmi, ali med odraslimi v službi.
- Razumevanje vzrokov: Identificirajte, zakaj odlašate in prepoznajte sprožilce za prokrastinacijo, ter načine kako se zamotite pri odlaševanju (socialna omrežja, branje novic, igranje spletnih iger, …).
- Postavljanje realnih ciljev: Razdelite naloge na manjše korake in postavite konkretne in dosegljive cilje.
- Ustvarjanje urnika: Sestavite urnik z jasnimi časovnimi okviri za opravljanje nalog.
- Uporaba aplikacij za večjo produktivnost: Izkoristite aplikacije in orodja za upravljanje s časom, ki omejujejo dostop do odvračajočih spletnih vsebin.
- Nagradite se: Po uspešno zaključenih nalogah si privoščite majhno nagrado, da povečate motivacijo za prihodnje naloge.Brezplačno pomoč lahko najdete tudi na Centru Logout, katerega enota deluje tudi v Celju. Preveri programe svetovanja in se prijavi: https://www.logout.org/sl/, ali preko maila: [email protected]
Digitalni kokain za možgane
Ne samo prokrastinacija, strokovnjaki za možgane, denimo nemški psihiater dr. Manfred Spitzer, avtor dveh knjig o vplivih ekranizacije na otroške možgane, opozarjajo na številne druge posledice, od zmanjšanja miselnih in učnih sposobnosti otrok, do drsenja v skrajne oblike zasvojenosti in odvisnosti z grozljivimi posledicami.
Dr. Špitzer je zato prepričan, da bi da bi otrokom do vsaj 14. leta morali prepovedati uporabo pametnih telefonov.
Do podobnih ugotovitev prihajajo tudi slovenski strokovnjaki kot sta prof. dr. Sebastjan Kristovič in vodja novogoriškega centra za zdravljenje zasvojenosti, Miha Kramli.
»Družbena omrežja, zasloni so izredno škodljivi, imamo celotne generacije otrok in mladostnikov, zasvojenih z zasloni,« opozarja dr. Kristovič in dodaja, da so v prvi vrsti na potezi starši. »Starš je tisti, ki kupi telefon, starš je tisti, ki kupi iPad, starš kupi playstation.«
Več o tem dr. Kristovič razloži v spodnjem video izseku:
»Imamo mlade, ki so na telefonih dlje, kot so njihovi starši v službi, tudi do 3000 ur letno. Ta modra svetloba, ki jo oddajajo ekrani, povzroča energetsko izčrpanost, prizadene pa tudi voljo. Raziskave kažejo, da pretirana izpostavljenost novi tehnologiji ukrade ambicioznost,« je neposreden Miha Kramli. Dodaja, da ob vsakdanjiku, ki je močno prepleten z ekransko tehnologijo, najbolj skrbi »popolno poneumljenje ljudi, ki sledijo umetno ustvarjenim potrebam, kar jim sesuje samozavest in samopodobo«.
Imamo mlade, ki so na telefonih dlje kot so njihovi starši v službi, tudi do 3000 ur letno.
Več člankov na temo škodljivosti pametnega telefona: Oznaka pametni telefoni
