Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Znani Kozjanci, Obsoteljčani in drugi Slovenci, ki so nas zapustili v preteklem letu


Vstopili bomo v november, s tem pa v dan spomina na mrtve. Ob tem času mnogo Slovencev in Slovenk obišče grobove svojih bližnjih ter jim pokloni sveče. Zato je dobra priložnost, da se spomnimo na poznane osebe iz okolice ter Slovenije, ki so nas zapustile v zadnjem letu. V tem članku je zbranih nekaj takih.

Na koncu lanskega leta je preminil dolgoletni športni delavec, vsestranski akter mnogoterih aktivnosti na območju Šmarja pri Jelšah in širše, Jakob Rihtarič – Jaka. Po prihodu iz Prlekije je najprej kot učitelj telesne vzgoje v Pristavi pri Mestinju in potem v Šmarju začel s poučevanje. Pomembno vlogo je igral pri številnih športnih aktivnostih, ne samo v Šmarju, temveč na celotnem območju šmarske upravne enote. Pred upokojitvijo je bil dlje časa sekretar Medobčinske športne zveze Šmarje. V zadnjih letih je bil zelo aktiven v okviru Športnega društva Šmarje pri Jelšah, kjer je skrbel za kolesarski maraton, sodeloval pa je tudi pri vzpostavljanju Šmarskega teka, ki se je kasneje z novimi generacijami razvil v Rokov tek.

Mirko Kovač leta 2014; foto: Jure Godler / Sentjur.net

Na začetku aprila je v 76. letu je preminil Mirko Kovač, ustanovitelj in lastnik asfaltne baze v Planinski vasi. Začetno obdobje asfaltne baze je spremljalo burno dogajanje, saj je del prebivalcev nasprotoval umestitvi baze. Tamkajšnja vas je zaradi tega videla večjo enoto specialne policije, več let pa se je vlekla tudi upravna bitka z raznimi dovoljenji. V zadnjem obdobju je podjetje Asfalt Kovač imelo med 7 in 8 milijonov evrov prihodkov in zaposlovalo do 40 ljudi. Kovač je bil sicer znan kot mecen prenove sakralnih objektov na območju Planine, leta 2010 pa je predlagal, da bi se krajevna skupnost, ki sodi v šentjursko občino, preoblikovala v lastno občino.

Vir foto: FB/Robert Samec

Sredi avgusta je umrl član glasbene skupine Štefanski fantje Tone Užmah. Skupina pevcev ima za sabo že več kot desetletno zgodovino. V preteklosti so dvakrat prejeli zlato priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije za ljudsko petje na državni ravni. To je najvišje priznanje za ljudske pevce in godce v Sloveniji. Ob njegovi smrti so na Facebooku zapisali: “Tonček, odhajaš tja, kjer tišina šepeta, počivaj v miru in odpočij se, Štefanski fantje pa ti obljubljamo, da boš za vedno ostal v našem prelepem spominu nate.”

V prvem delu letošnjega leta je v 94. letu preminil nekdanji telovadni učitelj in organizator športnih aktivnosti Miha Iskra. Prav tako je bil načelnik TVD Partizan, predsednik telesno-vzgojne komisije pri svetu za šolstvo občine ter okrajni funkcionar Partizana, začetnik organizirane plesne vadbe v Šentjurju in prejemnik številnih priznanj. Miha je sicer živel v Šentjurju, kamor se je preselil pred več desetletji.

Preminila je Rogatčanka Tončka Kučiš, nekdanja bančnica in aktivna ženska na mnogih področjih. Ob njeni smrti je tamkajšnja krajanka Majda Kramberger zapisala naslednje: “Vsi, ki smo te poznali vemo, da si bila izjemna oseba, prava, pristna Rogatčanka, ki si za vsakega imela lepo besedo. Dokler si lahko, si obiskovala vse prireditve v kraju. Planine in Donačka gora so ti bile neizmerno ljube. Po tebi je poimenovan tudi del pešpoti na Donačko, ki smo jo pred leti skupaj uredili. Bila si ena tistih redkih žensk v današnjem času, ki je v krilu osvajala najvišje vrhove naših gora. Oboževala si tudi morje.

Po težki bolezni je marca v 42. letu preminil Franci Vrbovšek iz Vrbnega pri Šentjurju. Bil je dolgoletni kitarist narodnozabavnega ansambla Okrogli muzikanti.

V 88. letu starosti je umrl arhitekt Janez Anderluh, ki je svoje otroštvo in mladost preživel v Šmarju pri Jelšah. Prav tako kot njegova starša Amalija in Avgust Anderluh je tudi Janez Anderluh v domačem kraju zapustil sledi, saj je v sedemdesetih letih preteklega stoletja projektiral šmarski Kulturni dom, nekaj let kasneje tudi Šmarski hram.

Letos umrlo tudi mnogo znanih Slovencev

V 96. letu starosti je konec oktobra umrl Karl Bonutti, nekdanji veleposlanik Slovenije v Vatikanu in ekonomist. Svojo akademsko kariero si je ustvaril v Združenih državah Amerike, lani pa je prejel državno odlikovanje red za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v ZDA.

Sredi septembra je v 53. letu starosti umrl vremenar Robi Erjavec. Njegova karierna pot se je začela na radiu, kasneje pa je več kot 25 let delal na POP TV, kjer je vodil vreme v oddaji 24ur.

David Šuligoj; vir foto: FB/Avtomobili

Po hudi in kratkotrajni bolezni je v začetku oktobra umrl basist David Šuligoj, član priljubljene glasbene skupine Avtomobili. Skupino sta leta 1982 v Novi Gorici ustanovila brata Mirko in Marko Vuksanović. Večje uspehe je skupina požela predvsem v osemdesetih letih, v svoji karieri pa so izdali dvanajst plošč.

V začetku septembra je umrl 63 let star radijski voditelj Sašo Hribar. Najprej je bil študent metalurgije, nato pa je leta 1985 na Radiu Slovenija postal radijski povezovalec. Leta 1990 je začel s svojo oddajo Radio Ga Ga. Pred kratkim je za svoje življenjsko delo posthumno prejel tudi nagrado Frana Milčinskega – Ježka.

Sredi oktobra je v starosti 75 let umrl Leo Šešerko, nekdanji poslanec, predavatelj na fakulteti za družbene vede v Ljubljani in podpredsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Po izobrazbi je bil doktor filozofskih znanosti, kot poslanec pa je bil predstavnik stranke Zeleni Slovenije.

V starosti 93 let je sredi septembra umrl Ivan Kristan, nekdanji profesor, novinar, rektor ljubljanske univerze in sodnik na ustavnem sodišču SFRJ v Beogradu. Bil je tudi prvi predsednik državnega sveta po osamosvojitvi Slovenije. Svojo mladost je preživel v osmih evakuacijskih taboriščih po vzhodni in srednji Nemčiji. Svoj študij je opravil na ljubljanski pravni fakulteti. Diplomiral je leta 1957, doktoriral pa leta 1965.

Pavle Košorok; vir foto: Zdravniška zbornica Slovenije

V začetku avgusta je umrl prof. dr. Pavle Košorok, kirurg in ustanovitelj Medicinskega centra Iatros. Bil je eden od vodilnih strokovnjakov in začetnikov sistematične obravnave bolnikov z boleznimi zadnjika, danke in širokega črevesa v Sloveniji. Bil je tudi eden od pionirjev sodobne enterostomalne terapije pri nas. Strokovno delo je kirurg Kliničnega oddelka abdominalne kirurgije UKC Ljubljana. Leta 1994 je stopil na takrat negotovo samostojno pot kot kirurg koncesionar, kasneje se je dejavnost razvila v današnji medicinski center Iatros v Ljubljani.

V septembru je umrl poslovnež Janez Pregar, ki je večji del svoje poslovne poti deloval v turističnem podjetju Kompas, dve desetletji tudi kot predsednik uprave. Prav tako je bil direktor svetovalnega podjetja NP Consulting ter dolgoletni predavatelj na Fakulteti za turistične študije v Portorožu. Od leta 1999 je bil častni konzul Južne Afrike v Sloveniji.