Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Obletnica Slomškove razglasitve za blaženega


Na današnji dan je leta 1999 papež Janez Pavel II. je razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega

Ob tem je določil za njegov godovni dan njegove smrti, 24. september. Še vedno pa poteka postopek za razglasitev za svetnika, ki ga znotraj Rimskokatoliške cerkve vodi Postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo.

Anton Martin Slomšek(1800-1862)  je po osnovnem pouku na Ponikvi je obiskoval v Celju 3. razrede glavne šole 1814 in 1814/19 gimnazijo, filozofki zimski tečaj 1819/20 v Ljubljani, letni 1820 v Senju in 1820/21 v Celovcu, kjer je končal tudi bogoslovje (posvečen 8. septembra 1824). Služboval je kot kaplan od septembra 1825 do aprila 1827 na Bizeljskem (Sv. Lovrenc v Krajini) in do oktobra 1829 v Novi cerkvi, kot spiritual do oktobra 1838 v semenišču v Celovcu, kot nadžupnik in dekan do oktobra 1844 v Vuzenici ter kot kanonik in višji šol. nadzornik do aprila 1846 v Št. Andražu na Koroškem. Dne 25. aprila 1846 je prevzel kot opat celjsko mestno župnijo, a že 30. maja ga je salzburški nadškof, kardinal Frider knez Schwarzenberg imenoval za lavantinskega škofa in ga 5. julija v Salzburgu posvetil. Iz Št. Andraža se je Slomšek po razmejitvi škofij 1859 preselil na novi sedež lavantinske škofije v Maribor, kjer je bil 4. septembra ustoličen.

Iz vneme za slovenščino je že med študijem teologije ustanovil slovensko društvo, poučeval bogoslovce v slovenščini in jih navduševal za pisne in govorne vaje, kot spiritual v celovškem semenišču pa jih je navajal k prevajanju in jih pridobival za sodelovanje pri svojih knjigah. O ljubezni do maternega jezika je govoril tudi v pridigah, slovensko misel pa širil v knjigah, zelo si je tudi prizadeval za slovensko šolo na kmetih. Kot škof se je dolgo potegoval za to, da bi bila slovenska štajerska cerkvena enota (takrat je celjsko okrožje pripadalo lavantinski škofiji, drugi kraji pa sekovski).

Slovensko slovstveno prizadevanje je v tridesetih letih poleg cenzure najbolj oviralo to, da ni bilo založnikov in tiskarjev, ki bi hoteli kaj vlagati ali tvegati za slovensko knjigo. Zato je leta 1835 Slomšek poskušal osnovati samozaložbo za nabožne in šolske knjige. Zaradi vse večjega števila bralcev (zaradi nedeljskih šol) je potreba po ustreznem branju v Slomšku ponovno vzbudila dolgoletni načrt glede ustanovitve javnopravnega društva za izdajanje dobrih, cenenih slovenskih knjig za ljudstvo. Leta 1851 je bilo prav s Slomškovo spodbudo in pomočjo ustanovljeno Društvo Cirila in Metoda, kot se je sprva imenovala založba Mohorjeva družba. Velika ljudska knjižna založba je začela delovati leta 1852. Njene knjige so prodrle med vse plasti slovenskega ljudstva in slovenski narod dvignile na visoko kulturno raven.

Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru.

Vir: Kamra.si