Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Kaj vse počne delavka za blagajno v trgovini (dopolnjeno)


Ob nakupih v trgovinah se na koncu običajno srečamo z blagajničarkami, ki so v primerjavi z moškimi v veliki večini, mnogi pa si ne predstavljajo, da njihovo delo zajema veliko več kot skeniranje črtnih kod.

V nadaljevanju si preberite izjavo članice sindikata Tuš ob prvem maju:

Moje delo se najprej začne s pripravo predala z gotovino. Tu se pojavi že prvi problem, saj težko zagotovim dovolj drobiža za celotni delovni čas. Imamo namreč kupce, ki že takoj zjutraj, ko se trgovina odpre, kupijo izdelke za manj kot pet evrov, a plačajo s petdesetakom ali stotakom. Istočasno moram pripraviti tudi predal sodelavki, ki dela na drugi blagajni. Ko to uredim, se lotim police z dnevnim/tedenskim/mesečnim tiskom.

Pregledam prejet časopis in pripravim remitendo. Po potrebi zapolnim tudi manjkajoče trgovsko blago. Tekom delovnika večkrat dopolnjujem tako tobačne izdelke kot tudi sladki program.

Ko se odpre trgovina, sem ves čas v neposreden stiku s kupci. Zaposlovalec od mene zahteva, da sem vedno energična, nasmejana in seveda natančna. Vsaka nedoslednost pri delu z denarjem me lahko krepko udari po žepu. Z zmanjšanjem števila zaposlenih na izmeno se je tempo dela povečal, kar zmanjšuje možnost za natačnost, zanesljivost, pa tudi stik s strankami, vse to pa se še vedno v isti meri zahteva od nas. Da delamo preko svojih zmožnosti, se ne kaže ne le v tem, da je delo opravljeno manj natančno, pač pa tudi v naši izmučenosti, na našem počutju in zdravju.

Prodaja alkohola in tobačnih izdelkov predstavljajo še posebej velik problem. Blagajničarke moramo v tem primeru oceniti, koliko je oseba stara in v kakšnem stanju je. Starost lahko preverim s kontrolo osebnega dokumenta, kar pa mi vzame veliko časa. Časa pa enostavno ni. Sploh v naši poslovalnici, ki je v neposredni bližini srednje šole. V času šolske malice nimamo niti časa dihati, kaj šele, da bi dosledno izvajale “policijsko delo”. Po Zakonu o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) je namreč prepovedana prodaja alkohola tudi vsem vinjenim osebam. A zelo težko je oceniti, v kakšnem stanju je oseba, ki kupuje alkohol.

Bom iskrena: ves čas se bojim, da bom prodala tobačni izdelek osebi, mlajši od 18 let, saj mladoletne punce in fantje včasih izgledajo zelo odraslo. Pri puncah svoje naredijo ličila. Nekateri tuje govoreči kupci niti ne razumejo, kaj jih sprašujem, spet nekateri se naredijo, da me ne razumejo. Težava ni v tem, da mu ne bi mogla prodati izdelka, ampak v nastali gužvi, nezadovoljstvu ostalih kupcev in oteževanju dela. Če hočem v danih okoliščinah upoštevati določena pravila zaposlovalc, kršim druga pravila.

V primeru, da prodam cigarete ali alkohol mladoletni osebi, me lahko čaka tudi odpoved delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Plačati moram denarno kazen, podjetje pa me lahko toži za izpad dohodka, saj poslovalnica dobi prepoved prodaje tobačnih izdelkov za določeno obdobje. Ne pozabite, ves ta čas pa moram biti nasmejana in dobre volje, saj lahko zelo hitro prileti kakšna pritožba stranke, ali nadrejenega.

Pozabila sem omeniti, da sem hkrati tudi mediatorka, saj moram stranke miriti, ko se upravičeno razburjajo zaradi nenehnih podražitev. Toda povsem neupravičeno svoje jezo znašajo name.

Ob koncu dela pa me čaka nov stres, ko zaključujem blagajno. Kot sem že omenila, me lahko vsak manjko v predalu krepko udari po žepu.

To je moj delovni dan, ko delam dopoldne. V popoldanski izmeni je precej podobno, namesto dela s časopisom poskrbim, da je blagajna urejena in čista za jutranjo izmeno. Prav tako pomagam pri urejanju trgovine, da je zjutraj vse tip top, ko vstopijo prvi kupci. Saj veste, vsi že delamo vse, kajti enostavno nas je premalo To je delo blagajničarke, ki se vam ves čas lepo smeji, sedi in “zgolj skenira artikle”.

Preberite tudi krajše izjave delavk:

Dodano naknadno