Po napovedanih strožjih ukrepih za kmetovalce v območju NATURA 2000 na Ljubljanskem barju in Planinskem polju je bila sedaj predlagana še vladna uredba za območja NATURA 2000 v regijskih parkih, med njimi tudi na območju Kozjanskega parka. Nova kmetijska politika za obdobje 2023-2028 želi na tem območju popolnoma izničiti intenzivno kmetovanje. V Kozjanskem parku odločitev pozdravljajo in pravijo, da bodo kmetom nudili vso podporo za preusmeritev v druge »naravi bolj prijazne« dejavnosti, s kolekcijskim parkom žuželk na Kolarjevi domačiji na Trebčah, pa želijo kmete navdušiti za gojenje v prehrani vse bolj priljubljenih mokarjev, kobilic in čričkov.
Intenzivne kmetije, ki imajo svoja ozemlja znotraj območja Natura 2000 na območju Kozjanskega parka, bodo preusmeritev lahko izvedle postopoma. Gnojenje z gnojnico ne bo več dovoljeno od leta 2025 naprej, prav tako bo od takrat naprej prepovedana paša domačih živali, košnjo trave pa bi dovolili šele po 1. juniju. Od leta 2028 naj bi se izničila tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
Kot razkriva program, bo v letih 2023 in 2024 za tiste živinorejske in prašičerejske kmetije, ki obdelujejo več kot 10 hektarjev zemljišča, potekalo t.i. preusmeritveno obdobje, ko se bodo lahko odločale, ali bodo svojo dejavnost nadaljevale kot ekološke kmetije, ali pa bodo obstoječo dejavnost opustile. V prvem primeru bodo dobili v prvem letu v celoti izplačan izpad dohodka glede na stanje v preteklem letu, v letu 2024 pa polovičnega, nadaljnje pa naj bi nadomestilo prejemali v tretjino višjih kmetijskih subvencijah.
Tiste kmetije, ki bodo obstoječo dejavnost opustile, bodo lahko kandidirale na razpisu za pridobitev sredstev za zagon nove dejavnosti.
S temi ukrepi se najbrž napoveduje, da na njivah na Kozjanskem in Obsotelju ne bo več koruze, žit in ostalih poljščin, prizadeti bodo tudi sadjarji in vinogradniki. Podatka za koliko kmetij gre, še nismo uspeli dobiti, v
erjetno pa kar nekaj, saj kar 69-odostkov območja Kozjanskega parka sodi v evropsko pomembno območje Natura 2000.
V Kozjanskem parku odločitev vladne uredbe, ki jo ob izginjanju nekaterih habitatov na našem ozemlju narekuje Evropa, pozdravljajo. »Majhne in ekološko usmerjene kmetije so za naše okolje najbolj sprejemljive. To je dobra pot k ohranitvi biotsko pestre in raznovrstne narave. Kmetije pa si bodo lahko dohodek ustvarile v drugih dejavnostih, kot je na primer turizem, ali pa bi se usmerile v gojenje mokarjev, čričkov, kobilic in ostalih žuželk, ki so v prehrani vse bolj iskani,« so nam zapisali.
Kaj se bo dogodilo z vinogradništvom, smo povprašali tudi Alojza Slavka Topliška, predsednika Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, ki pravi, da že danes izgubljamo velike površine vinogradov, takšnih rigoroznih ukrepov pa vinogradniki ne bi mogli prestati. Pravi, da se bodo borili, da bo na Kozjanskem še rasla vinska trta.
Dodajmo še, da bomo lahko pester svet žuželk in ostalih živali bogatega območja v Naturi 2000 Kozjanskega parka kmalu lahko spoznali v novem prostoru za interpretacijo narave ob Kolarjevi domačiji na Trebčah. Na približno 100 m2 zunanje površine bo tam s finančnimi sredstvi Evropske komisije zaživel kolekcijski park, v katerem si bo žuželke Kozjanskega in Obsotelja mogoče podrobneje pogledati in jih tudi pobožati, posebno mesto pa bodo namenili tudi žuželkam v prehrani, ki jih je pred časom tudi Evropa in slovenska vlada promovirala kot prehrano z bogatim virom beljakovin, ki bi v naši prehrani lahko nadomestile meso.
P. A.
