Začetek aprila je kot marsikdaj tudi letos poskrbel za muhasto vreme, ki je poleg obilice dežja prineslo še nizke temperature. Te so padle dovolj pod ledišče, da je marsikje prišlo do pozebe. Kako huda je bila tokratna, razkrivamo v nadaljevanju.
Pozeba je tako prizadela marsikatero rastlino v naših krajih in drugje po državi, ki je v času hladnejšega vremena cvetela. Letos bo tako marsikdo prikrajšan za domače češnje in drugo sadje, ki je v tem času cvetelo. O intenzivnosti zadnje zmrzali smo povprašali dva poznavalca iz naših krajev, ki sta nam povedala tudi, kako bo ta vplivala na pridelovanje hrane, še posebej jabolk in medu.
Situacijo po pozebi nam je opisal Marko Amon iz podjetja Meja Šentjur, ki med drugim jabolka prideluje v nasadu Slom pri Ponikvi. Kot nam je povedal, so bili prizadeti tudi njihovi nasadi, konkretno lokacija Slom Ponikva, kjer je temperatura na eno izmed najhladnejših juter dosegla -5°C. Sicer imajo prav zaradi takšnih nesreč pridelek zavarovan, vendar pa to ne prepreči bistveno manjše količine pridelanih dobrin. Ob tem dodaja še, da kljub pozebi jabolk zmanjkalo ne bo, verjetno pa ne bo dovolj slovenskih.
Za konec je opisal še situacijo vedno pogostejšega pojavljanja nizkih temperatur spomladi: “Pozebe so vse pogostejše, se praktično izmenjujejo blažje in težje oblike. To postaja že kot nekakšna stalnica. Moteče pa so tudi hitre in velike spremembe temperatur, kar deluje zelo stresno na rastline. To pomeni manj pridelka oziroma višje stroške z vidika zaščite in prehrane rastlin.”
Na udaru pa je zraven sadnih dreves tudi pridelava medu
Glede posledic tokratne pozebe smo govorili tudi s Petrom Kozmusom iz Kozjega, ki je podpredsednik Mednarodne čebelarske organizacije Apimondia, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo in seveda čebelar.
Kot nam je obrazložil, je tokrat pozeblo veliko divje češnje in akacije, slednja pa predstavlja skoraj tretjino pridelave medu v Sloveniji. To pomeni, da si čebelarji letos lahko obetajo dosti manj pridelka, še posebej akacijevega. Zmrzali pa ne povzročajo težave le pri pridelavi medu, prav tako se namreč zaradi pomanjkanja cvetočih rastlin slabše razvijajo čebele. Ob pozebah jim morajo čebelarji pomagati ter jih hraniti, drugače bi pomrle. Vse to pa seveda ob že okrnjeni sezoni predstavlja še dodaten strošek.
Za konec je Kozmus povzel še situacijo z zmrzali v zadnjih letih: “Lansko leto ni bilo pozebe, smo imeli normalno čebelarsko letino. Prej pa je tudi dve ali tri leta zapored pozeblo, tako da bi lahko rekel, da je tega več, kot pa prej.”
