V četrtek, 1.decembra so v galeriji Muzeja novejše zgodovine Celje odprli novo občasno razstavo z naslovom Obrazi Milana Lorenčaka. Ta je posvečena 100-letnici slikarjevega rojstva, Lemberžana, ki je v Celju in okolici nedvomno pustil velik umetniški pečat. Razstava bo prostore Muzeja novejše zgodovine Celje krasila še do Prešernovega dne, 8. februarja.
Pogovarjali smo se s slikarjevo hčerjo, avtorico razstave, Alenko Tacol in nekdanjim šmarskim županom, Jožefom Čakšem, ki je bil njegov učenec. Preverite, kaj sta nam o razstavi oziroma slikarju povedala s prve roke.
Kdo je umetnik Milan Lorenčak?
Leta 1921 na Dunaju rojen Milan Lorenčak je predstavnik prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je leta 1949 diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici, nato pa se je izpopolnjeval še na grafični specialki pri profesorju Božidarju Jakcu. V motiviki njegovih slikarskih del prevladuje pokrajina, največkrat obmorska pokrajina otoka Lošinja, ki ga je navduševala, ko je preživljal počitnice na svojem vikendu. Že od študentskih let pa ga je privlačila pokrajina okolice domačega Lemberga, Sladke Gore in Belega Potoka, kjer je preživel tudi zadnje obdobje svojega življenja. Pogosto se je ukvarjal tudi s portretom. S svojimi portreti – največkrat je portretiral svojo družino, sodelavce, pomembne osebnosti ter naključne ljudi, je postal najuspešnejši portretist celjskega področja. Njegova priljubljena slikarska tema je bila tudi tihožitje.
(Vir: Alenka Tacol)
Ob jubilejni obletnici rojstva so Lorenčaka in njegova dela predstavili širši javnosti, ki je razstavo zelo dobro sprejela in s tem obudili spomine nanj. Alenka Tacol, slikarjeva hči in tudi soavtorica razstave je skozi razstavo želela prikazati vse »obraze« njegove ustvarjalnosti, zbirala gradivo in ga prilagajala prostoru. Pripravila in uredila je tudi gradivo in uredila monografijo o slikarju, ki jo je izdal Muzej novejše zgodovine Celje. Uvodnik v knjigo je prispeval dr. Tonček Kregar, kratek oris slikarjevega življenja mag. Drago Tacol, izčrpen strokovni prikaz umetnikovega dela prof. dr. Jožef Muhovič.
Ob enem pravi: »Z razstavo smo želeli javnosti predstaviti del bogatega slikarskega opusa Milana Lorenčaka, pa tudi njegovo vsestransko umetniško ustvarjalnost. Razstavljeni so njegovi portreti, krajine in tihožitja, vse v različnih slikarskih tehnikah, v olju, akvarelu, risbi in grafiki. Prikazali smo širino umetnikovega likovnega ustvarjanja, saj so na ogled tudi njegove stvaritve v glini, emajlu, plakati, koncertni in gledališki listi in podobno. Milana Lorenčaka pa smo predstavili še kot fotografa, pevca – solista v Komornem moškem zboru Celje, in kot pedagoga, ki je generacijam srednješolcev podajal svoje bogato znanje likovne vzgoje in umetnostne zgodovine. Za realizacijo moje pobude pa gre velika zasluga Muzeju novejše zgodovine Celje, z direktorjem gospodom dr. Tonetom Kregarjem na čelu. Moja mati, Darinka Pavletič – Lorenčak, prav tako akademska slikarka, je tako razstavo kot knjigo dočakala še v času svojega življenja.«
Nekdanji župan Občine Šmarje pri Jelšah in direktor istoimenske knjižnice, knjižničar, kulturnik, prejemnik občinske plakete in Čopov nagrajenec, Jožef Čakš, ob stoletnici slikarjevega rojstva, tudi svojega profesorja nanj obuja lepe spomine in opisuje: »Akademski slikar Milan Lorenčak je bil moj profesor na Pedagoški gimnaziji v Celju, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo zaznamoval slovensko likovno umetnost. S svojimi portreti družinskih članov in znanih celjskih osebnosti ter z motivi obmorskih krajev in krajev v okolici Lemberga, kjer je preživljal mladost in seveda tudi s tihožitji in motivi cvetja v vazah, je izražal svojo veliko umetniško moč. Sam sem ga kot profesorja občudoval v vsej njegovi likovni spretnosti, kasneje pa kot našega občana, saj je živel in ustvarjal v svoji počitniški hišici v Belem Potoku pri Šmarju. Srečanje z njim je bilo zmeraj nekaj posebnega. Vedno je z vljudnostjo in nekako nerodnostjo pristnega umetnika iskal pomoč pri reševanju bivanjskih problemov v okolju, kjer je živel in če se je le dalo, sem mu z veseljem pomagal. Neizmerno je bil hvaležen za vsak nasvet in pomoč. Do njega gojim posebno spoštovanje, saj je s svojim pedagoškim delom zaznamoval moje šolanje v srednji šoli, s svojimi deli pa očaral vsakogar, ki mu je bilo dano ta dela videti. Ob slovesu leta 2003 na pokopališču Sladka Gora, mi je bilo kot njegovemu nekdanjemu dijaku in kasneje županu dano, da sem se od njega poslovil v imenu dijakov naše šole ter kulturnega kroga in občanov naše občine. Nanj me vsak dan spomni nekaj njegovih del, ki krasijo stene mojega doma.«
Ob kulturnem prazniku, 8. februarja, bo ob 16. uri po razstavi obiskovalce vodila slikarjeva hči Alenka Tacol, soavtorica razstave. Ob 17. uri pa bo v Muzejski kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje mag. Alenka Domjan predstavila dve monografiji slikarskih sopotnikov Jelice Žuža in Milana Lorenčaka.
Vabljeni k ogledu razstave in spodnje fotogalerije. (Foto: Egon Horvat, MNZC)
N.O.
