Potem ko je poletna suša pomenila le začetek temnih časov za kmete, je sledila še visoka cena energentov in krme. Prejšnji mesec pa je vlada razburila z ustanovitvijo Strateškega sveta za prehrano, kjer je več kot polovica članov veganov. V njem ni niti enega predstavnika zdravnikov, živilcev, kmetov, kaj šele govedorejcev …
Naklonjenost vlade bolj rastlinskemu, kot mesnemu načinu prehranjevanja je očitna. Takšen pristop pomeni »demonizacijo slovenske živinoreje«, so jasni kmetje ter se bodo pozivom manjše konzumacije mesa glasno uprli. A če premier Golob miri, da »ne bomo nikomur nič vsiljevali«, na drugi strani olje na ogenj priliva predsednica državnega zbora Klakočar Zupančičeva, ki je v nedavnem intervjuju za Siol izjavila:
»Občutljiva sem na to, kar v komercialne namene počnemo z živalmi. Ubijemo jih, razkosamo in velikokrat zavržemo, ker vsega mesa ne moremo pojesti. Množična proizvodnja mesa je vprašljiva z etičnega vidika. Živali so čuteča bitja, čutijo ljubezen, čutijo pa tudi bolečino, strah, pred smrtjo zagotovo lahko čutijo grozo, izločajo adrenalin in to mi zaužijemo. Nihče mi ne bo rekel, da nam to koristi. Prav bi bilo, da jemo manj mesa, že samo z etičnega vidika, če ne z zdravstvenega. Oba vidika sta dovolj, da vsak pri sebi premisli in, če je mogoče, zmanjša uživanje mesa.«
In kakšne bi bile posledice takšnega pristopa prehranjevanja za slovensko kmetijstvo?
Dr. Evgen Benedik, prehranski znanstvenik, docent na Biotehniški fakulteti UL in ustanovitelj Inštituta za prehransko programiranje, je do večinsko veganske prehrane kritičen, četudi podpira nekolikšno zmanjšanja porabe mesa, »tudi naše babice niso uživale mesa na dnevni ravni. Enega ali drugega ekstrema mati Narava ne odobrava in res se bojim, kaj se bo zgodilo našim vnukom, če se bomo vsi pričeli prehranjevati vegansko,« je povedal za medij Domovina.
Hkrati ocenjuje, da Slovenija ne bi bila niti približno več samooskrbna država, ker nimamo toliko zemlje oziroma ta ni najbolj primerna za gojenje vseh rastlin, da bi bili samooskrbni – postali bi še bolj odvisni od drugih. »Narava nas je z razlogom naredila vsejede in človek živali v taki in drugačni obliki uživa že praktično od nekdaj. Tudi meso je predvsem zaslužno za naš mentalni napredek tekom evolucije. Sem absolutno za, da se ukine uživanje procesiranih mesnih izdelkov, saj so hranilno slabe kvalitete – toda prav nič slabše od procesiranih rastlinskih izdelkov, kot so razne rastlinske klobasice ipd.«, meni Benedik.
Danilo Potokar, vodja sektorja za živinorejo iz Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije (KGZS) za Domovino opozarja, da je govedoreja v Sloveniji tradicionalna in poglavitna živinorejska panoga.
Travniki in pašniki v povprečju zadnjih let obsegajo 58 % vse kmetijske zemlje kmetijskih gospodarstev. Govedoreja in reja drobnice sta bistvenega pomena za ohranjanje kulturne krajine – sicer bi se takšna zemljišča zarasla in postala kmetijsko neuporabna. Prireja mleka in govejega mesa sta najpomembnejši proizvodni usmeritvi slovenskega kmetijstva in živinoreje. Govedoreja je v 2020 h kmetijski proizvodnji prispevala okoli 26 %, od tega mleko 13,7 % in proizvodnja govejega mesa 11,1 %.
V skupni proizvodnji živinoreje govedoreja prispeva več kot 60,3 %, od tega mlečna proizvodnja 33,2 % in proizvodnja govejega mesa 27,1 %.
Ocenjuje, da bi prehod na (večinsko) rastlinsko produkcijo rezultiral v ogroženosti prehranske varnosti države. Na absolutnem travinju, pojasnjuje, zaradi nadmorske višine in strme lege pridelovanje poljščin, zelenjave in sadja ni mogoče. Je pa njegovo mišljenje strnil v kritičen komentar: »To je strel v glavo za obstoj slovenskega kmetijska in prehranske varnosti. Lahko nekoliko znižamo porabo mesa v prehrani, vsekakor pa je meso ključnega pomena pri uravnoteženi prehrani, ki bi ji morali dati glavni pomen in ne vzpodbujati prehoda na vegansko prehrano.«
N. O.
