V bližini Planine pri Sevnici bodo letos tretjič doslej postavljene jaslice v naravni velikosti, z naslovom Božična pravljica 2022. Pri družini Simler na naslovu Visoče 16 bo vse skupaj na ogled od 11. decembra do 6. januarja, kar 33.000 lučk pa bo vse skupaj osvetljevalo med 17. in 22. uro.
Pri postavitvi jaslic so upoštevali lokalno kozjansko kulturo. Figure so v naravni velikosti. Naslikane so v kozjanski narodni noši iz leta 1910. Nastale so na podlagi poziranja družine iz Laškega, ki ima narodne noše zašite po originalih iz tistega obdobja. Uporabljajo jih pri folklorni skupini Anton Tanc.
Kozjanska zibelka z detetom je naslikana po originalni, prav tako iz istega obdobja. Dodali so kmečko orodje in pripomočke za delo iz sosednje kmetije.
Štal’ca in smreke so narejene iz »odpadnega« lesa iz lokalnega gozda. Okraski so iz odpadne embalaže. Gre za neke vrste brez odpadkovni projekt. Okraske so naredili otroci Mladinskega centra Šentjur in OŠ Planina pri Sevnici.
Za motive živali je glavna ustvarjalka, Klavdija Simler, uporabila slovenske avtohtone pasme. Vol je cikasto govedo, ovčke so jezersko-solčavske, kokoške so štajerske kokoši, poleg pozirata tudi drežniška koza in čebela kranjska sivka na satovju, seveda s slovenskim medom. Predstavljen je tudi star panj Čebelarskega društva Šentjur.
V ozadju se predvajajo božične pesmi v izvedbi lokalne glasbenice, citrarke Jasmine Levičar s prijatelji.
Zaradi mrazu se bodo greli ob čarobnem odprtem kaminu Black lady, ravno tako lokalnega podjetnika Kurišča Fister.
Poleg je postavljena pravljična Božičkova pekarna, kjer se pečejo sladke dobrote, krofkuši. Narejeni so iz kvašenega testa z bučnim oljem, marelično marmelado in cimetom. Hlad bodo preganjali s čajem in kuhančkom lokalnega vinarja.
Ker se Visoče nahajajo na delu biosfernega območja Kozjanskega parka, z drevesa visi kozjansko jabolko velikanka vrste štajerski pogačar ali božičnica, ki se omedi ravno v tem času.
Najmlajše bo razvedrila knjiga Dežni škrat in nezadovoljni ptič, ki je lahko izvirno darilo ob prihajajočih praznikih.
Simler še za konec sporoča: “Pri nas lahko najdete preplet sodobnega utripa praznikov z bliščem luči in avtohtonih značilnosti našega območja. V tem, z nezadovoljstvom nasičenem svetu, je za nas Razbojnik Guzaj pustil velik del notranjega miru ter sporočil, da si ga lahko naberete, kolikor hočete. Ko bo naslednjič hodil tod mimo, ga bo pustil še za druge.”
*foto: FB Klavdija Simler
