Slovenci se radi pohvalimo s čisto pitno vodo, ki priteče iz pipe, o kateri lahko v nekaterih drugih državah samo sanjajo. Morda pa se ne zavedamo, da tudi ta ni dostopna po vseh kotičkih države.
Izkušnja prebivalke občine Šentjur z območja Planine pri Sevnici, ki je morda poznana še komu, potrjuje prav to. V njenem gospodinjstvu so priključeni samo na vaški vodni vir, saj priključitev na javni vodovod še ni mogoča. Zaradi alternativnih dostopov do vode, do katerih občanka nima dostopa, pa ostali uporabniki vaškega vira niso zainteresirani za vzdrževanje le-tega.
Občanka nam je povedala, da se umazana voda, kot je prikazana na fotografiji, pojavi predvsem v sušnem obdobju, tik preden zmanjka vode. Voda pa je nekoliko rjava tudi ob vsakem večjem deževju, kljub temu, da imajo v hiši nameščen filter. To pa še zdaleč ni osamljen primer. Ko pride do sušnega obdobja ali pa deževja, naj bi voda bila v enakem stanju pri vseh, ki uporabljalo isti vodni vir.
Zaradi oporečnosti vode ta seveda ni več primerja ne za pitje, prav tako pa ne za pripravljanje hrane. Pri gospodinjstvu omenjene občanke se je začelo tako, da je imela hčerka občanke dalj časa drisko, nakar so ugotovili, da voda smrdi po fekalijah. Analiza je pokazala, da je voda škodljiva za majhne otroke, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.
O nevšečnostih z vodo se je občanka že pred leti pozanimala tudi pri krajevni skupnosti ter na Občini, izgradnjo vodovoda pa so jim obljubili že okoli leta 2018, vendar pa do tega sedaj še ni prišlo. Ob zamikanju gradnje vodovoda je povedala: “Temeljna naloga občine je reševanje problematike občanov, kar pa ne pomeni zgolj infrastrukturnih investicij. Bistvenega pomena je kulturna komunikacija z občani, ki so se znašli pred problemom. Pitna voda je tako temeljna dobrina, da smo jo zaščitili celo z Ustavo, ravno z namenom, da jo ohranimo zase.”
Ob tem je dodala še: “Težava, ki jo pri tem vidim kot občanka je, da do rednih pregledov vode in vzdrževanja vodnega vira lahko pridem zgolj, če sama financiram vzdrževanje, pri čemer ne gre za dobrino, ki je lahko zasebna lastnina. Če želim rešiti ta problem, ga ne morem, ker za to ni interesa pri posameznikih. Javno dobro je tako postalo na določenih območjih Občine Šentjur zasebna lastnina.”
Premiki pri izgradnji se dogajajo: februarja pridobljeno gradbeno dovoljenje
Kako to, da nekatera gospodinjstva po Kozjanskem še vedno nimajo dostopa do tekoče pitne vode, smo povprašali tudi na Občino Šentjur.
Od tam so nam odgovorili, da se na omenjenih območjih že načrtuje izgradnja vodovoda. V mesecu februarju je bilo namreč pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo vodovodnega omrežja Planina pri Sevnici – Prevorje v vrednosti dveh milijonov evrov. Projekt je bil tudi prijavljen na razpis za pridobitev evropskih sredstev iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost s terminskim planom izgradnje v letih 2024 in 2025, kjer se lahko pridobi največ 1 milijonov sredstev.
Ob tem so še dodali: “Je pa izgradnja te vodovodne povezave med Planino pri Sevnici in Prevorjem ključnega pomena za širitev vodovodnega omrežja na območje, za katero občanka poizveduje, saj trasa te povezave poteka skozi Loke pri Planini, kjer je predviden odcep vodovoda proti gospodinjstvu občanke, za kar je že izdelan idejni projekt.”
V prihodnjem letu je načrtovana pridobitev dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter PZI projektne dokumentacije za širitev vodovodnega omrežja na območje, za katerega poizveduje občanka. Kot so ti že bili obveščeni, bo takrat potrebna pomoč prebivalcev ter krajevne skupnosti Planina pri Sevnici pri pridobivanju služnostnih pogodb za pridobitev gradbenega dovoljenja in seveda priključevanju posameznikov na vodovodno omrežje.
Domen Kamplet
