Sredi prejšnjega meseca so se dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina s programa tehnik optik, v okviru učne situacije Spoznajmo poklic, z vlakom odpravili v Celje.
V regijskem središču so obiskali Optiko Sentina Celje, Optiko Salobir Celje in Muzej sodobne zgodovine Celje. Namen učnih situacij je, da postavijo dijake v okoliščine, podobne dejanskim okoliščinam, s katerimi se bodo srečevali pri avtentičnih poklicnih nalogah.
Optika Sentina
V optiki Sentina vso svojo pozornost že 26 let usmerjajo k zvestim strankam. Na kar 7 različnih lokacijah se trudijo, da strankam ponudijo najbolj kakovostno izbiro okvirjev, kontaktnih leč in ostalih dodatkov. Meritve vida se izvajajo z ustreznimi strokovnjaki ter opremo za merjenje dioptrije. V poslovalnicah želijo ustvarjati sproščeno in stranki prijazno okolje. Zaposlena v Optiki Sentina, Živa Novak, poslovodja enote Sentina v Celju je ubesedila svoj delovni dan, predstavila izzive dela z ljudmi in predstavila prostor za merjenje dioptrije z ustreznimi aparaturami. Sproščeno je sodelovala pri intervjuju ter nas ob koncu pogostila s čokoladno rolado in sokom.
Optika Salobir
Začetki podjetja Salobir segajo v leto 1987, ko je gospod Norbert Salobir ustanovil podjetje Salobir, ki se je na začetku ukvarjalo s proizvodnjo brizganih dioptrijskih okvirjev. Podjetje je rastlo in s tem so se pokazale potrebe po optičnih storitvah. Tako se je dve leti kasneje odprla prva optika v Žalcu. Že leta 1992 pa so zgradili nov obrat za brizganje očal in optiko na lokaciji v Levcu, ki deluje še danes. Leta 1996 so opustili tehnologijo brizganja in prešli na proizvodnjo rezkanih očal. S širitvijo proizvodnje so se v letih 1994, 1995 in 2003 odprle tudi nove optike, in sicer v Kopru, Celju in Murski Soboti. Podjetje je na začetku delovalo na prostorih bivše Jugoslavije, danes pa se lahko pohvalijo, da so njihova očala po celem svetu. Zaposlena v Optiki Salobir, Mojca Čakš, je predstavila njihovo lastno blagovno znamko okvirjev Rolling in nadaljevala z najbolj prodajnimi uspešnicami okvirjev. Tudi ga. Mojci delo z uporabniki očal predstavlja svojevrsten čar, kajti potrebno je upoštevati strokovnost, želje in potrebe uporabnika ter vse uskladiti s finančno možnostjo uporabnika.
Muzej sodobne zgodovine Celje
V muzeju so nam predstavili urbanistični, demografski in gospodarski razvoj mesta v dvajsetem stoletju. Skozi dnevnik treh generacij, preko izmišljenih zgodb oseb spremljamo dogodke, ki so mesto doživljale vsaka v svojem času in na svoj način. Razstavljeni predmeti in prikazane vsebine se nanašajo na kulturni, socialni in vsakodnevno videnje življenja v mestu.
Tako gospodarski kot družbeni in kulturni utrip Celja je v prvi polovici dvajsetega stoletja določal tudi družbeni sloj trgovcev in mestnih obrtnikov, lastnikov manjših družinskih delavnic in lokalov na mestnih ulicah. Ogledali smo eno izmed takšnih ulic z najbolj tipičnimi obrtmi – od krojaške, zlatarske, frizerske, klobučarske do lekarne in meščanske jedilnice. Ogled smo zaključili z delavstvom v Celju, kjer so se krepila delavski značaj in hkrati se je spreminjala podoba celotnega mesta.
Po končanih ogledih smo se odpravili na kratko spoznavanje starega mestnega jedra v Celju. Nato smo se polni vtisov s svojega poklicnega področja in zgodovine Celja popeljali z vlakom proti Rogaški Slatini.
Koordinatorica dejavnosti Andreja Novak ter dijakinji Katja Oberč, 2. c in Ana Mišić, 2. c