Pod krožiščem v Šentjurju, ki je umeščeno med športni park, šolo, kulturni center in gostišče Bohorč, so zgradili tudi podhod, ki pa ni dolgo seval sivine.
Med pravkar minulimi šolskimi počitnicami so ga različni prostovoljci pobarvali v skladu z idejno zasnovo Kvirine Martine Zupanc in Primoža Pečarja.
Poleg mladine so sodelovali tudi udeleženci univerze za tretje življenjsko obdobje, člani šentjurskega likovnega društva Rifnik in drugi.
Preberite si koncept, ki ga je zapisala Zupanc, in je bil upodobljen:
Sive betonske stene novega podhoda pod krožiščem pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur so vabile barve. Skozi podhod vstopamo v športni park, v šolo in tudi v Zgornji trg. V podhodu smo tako združili te tri ideje, da pa so ideje jasno izražene, smo podhod konceptulano razdelili na levo športno stran in desno, ki je nosilka zgodovinsko-kulturne ideje.
Desna stran je torej kulturna, začne se pri športnem parku in teče v smeri osnovne šole.
Na tej strani smo želeli izpostaviti preplet tradicionalnega z modernim. Slovenski vzorci so največrat zrisani znotraj kvadratov, zato tehnika risanja temelji na kvadratni mreži. Gre za tradicionalen pristop, ki pa se prelevi v sodobnega – v bistvu smo risali v pixlih (velikost pixla je 6,5 x 6,5 cm). »Pixl art« so zahtevna tehnika, ker je potrebno z nekaj kvadratki narisati bistvo. In vsak pixl nosi veliko informacij. En siv pixl na vrhu Resevne nosi informacijo stolpa, 5 pixlov na Rifniku pa grad. Hkrati je tak način risanja tehnično najustreznejši, ko dela poslikavo ogromno število ljudi, saj barvajo zgolj znotraj kvadratkov. Kulturni del se torej najprej predstavi s slovenskim grbom in slovensko zastavo, na kateri je izpostavljen tradicionalen slovenski vzrorec, ki prehaja v naravno dediščino Šentjurja – Rifnik in Resevno. Spredaj pa se odvije še zgodba o sv. Juriju, ki je premagal zmaja. Spodaj modra površina predstavlja še naše Kozjansko morje – Slivniško jezero. Nato se izpostavi dejstvo, da smo mesto glasbe z vertikalnimi klavirskimi tipkami in štirmi podobami Ipavcev (tu bomo mimoidočim prepustili interpretacijo). Glasbenikom sledijo še otroci, ki gredo v šolo. Nismo pa niti pozabili na južno železnico, ki teče čez naše kraje, tako, da je frontalno izrisana lokomotiva – eksponat Muzeja Južne železnice.
Izrisane so še čebele, velikonočnica, bogatinka in kompas, s katerim se spominjamo Blaža Kocena.
Na levi strani, če gledamo iz smeri OŠ Franja Malgaja Šentjur proti Športnemu parku je izpisana beseda Š E N T J U R, ki pa je pešec takoj ne zapazi, saj je izpisana s športnimi detajli. Črko Š tvorita dve tenis žogici, E polovica table za košarko, črko N del bazena, črko T kolesar s ptičje perspektive, črko J nogometna žoga in del noge, črko U del atletske steze in črko R tarča s puščico. Na koncu se na barvah šentjurske zastave izpiše poštna številka 3230. Športni del se začne in konča v pixel art tehniki, ki sicer zaznamuje zgodovinsko-kulturno stran.
*vir foto: Občina Šentjur
