Po kakovosti predstav prepoznan šmarski gledališki abonma vabi k vpisu v sezono 2022/2023

10. 9. 2022 19:08

Po kakovosti predstav prepoznan šmarski gledališki abonma vabi k vpisu v sezono 2022/2023.  Šest predstav slovenskih profesionalnih gledališč se bo odvilo od jeseni 2022 do pomladi 2023, praviloma ob torkih. Vpis poteka do 30. 9. 2022 oz. do zapolnitve prostih mest, vpišete pa se lahko TUKAJ.

Prva izmed predstav bo psihološki triler Trije milijoni minut v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Poleg te si bodo ljubitelji gledališča lahko do konca tega leta ogledali še Kozlovsko sodbo v Višnji gori v izvedbi SLG Celje in proletarsko komedijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj Vse zastonj! Vse zastonj! Prva predstava v letu 2023 bo veseloigra ljubljanske Drame Razbiti vrč, sledila bo koprodukcijska predstava Gledališča Koper in SSG Trst Ptičja farma, zadnja v tej sezoni pa bo tragikomična slika Tridesetletnice v izvedbi SNG Nova Gorica.

Dodatne informacije o abonmaju:

  • Redna cena abonmajske vstopnice je 92 €. Cena za osebe s posebnim statusom (dijaki, študenti in invalidi ob predložitvi potrdila ob prijavi) je 75 €.
  • Nudijo možnost plačila v dveh obrokih.
  • Abonmajsko kartico in položnico za plačilo boste prejeli po pošti po končanem vpisu.
  • Denarja za prodane vstopnice in abonma ne vračamo.
  • Abonenti prejšnje sezone si svoj dosedanji sedež lahko rezervirate do 30. 9. 2022. Po tem datumu vam istega sedeža žal ne bomo mogli več zagotoviti.

Pridružujejo si pravico do spremembe programa. Aktualni program preverite na njihovi spletni strani ali v knjižnici.

 

V nadaljevanju vam podrobneje predstavljamo predstave abonmaja:
TRIJE MILIJONI MINUT

Uprizoritveno besedilo Trije milijoni minut, ki je nastalo na podlagi scenarija za film in igre 7 let (7 años) Joséja Cabeze, je priredila režiserka Barbara Hieng Samobor in igralsko zasedbo sestavila iz samih žensk – kar je posebna kakovost priredbe –, medtem ko v izvirniku nastopajo štirje moški in ena ženska. Štiri prijateljice so dolgoletne družabnice ustanoviteljice uspešnega podjetja. Poleg uspeha in mnogih skupnih spominov jih druži tudi »poslovna skrivnost«. Že nekaj časa vodijo dvojno knjigovodstvo: denar prenakazujejo v Švico in tako utajujejo davke. Nenadoma pa njihova vodja izve, da jim sledi finančna policija in da lahko agenti vsak čas zahtevajo vpogled v računalnike in druge dosjeje. Odvetnica ponudi izhod: če ena izmed družabnic prepiše zatajeni dobiček nase, bo krivda padla le nanjo. Ta, ki bi se žrtvovala, bi šla v zapor za predvidenih sedem let ter rešila preostale tri in tudi podjetje. Vznemirjena četverica najame mediatorko, ki naj bi jim pomagala doseči (spo)razumno izbiro. Elementi podjetniškega trilerja in kriminalne drame se med mediacijo sprevržejo v napeto igro psihologij. Več o predstavi si lahko preberete TUKAJ.

 

KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI

Satirična humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju. Posega v bistvo posameznikovega značaja in dinamiko v skupnosti ljudi, zato ostaja aktualna še danes, saj se človeška neumnost, omejenost in hibe do danes niso spremenile. Jurčič je z njo ovekovečil človeško neumnost, domišljavost, omejenost in primitivno maščevalnost, a kljub temu človeške hibe izrisal v šaljivem in pozitivnem tonu, da nas zgodba o človeških pomanjkljivostih spravi v smeh in dobro voljo. Tudi danes se v sporih vse prehitro odločamo, da bomo poiskali pravico na sodišču. Iskren pogovor, dobra volja in trud za iskrene prijateljske, sorodstvene ali sosedske odnose pa bi nam prihranili veliko denarja, časa in energije: prepir in nesporazume rešujmo s pogovorom, ne s tožbo.
Tokratna dramatizacija lepe povesti iz stare zgodovine se ukvarja z rekonstrukcijo spomina in zgodbe, ki se – ob novih in novih podatkih, ki isti dogodek kažejo iz različne perspektive – ves čas spreminja in preobrača na glavo. Kaj je laž in kaj resnica? Komu sploh lahko verjamemo, če pa vsi lažejo? Sodna dvorana tako postaja gledališče, cirkus in kabaret, v katerem višnjanski »modrijani« predstavljajo svoja stališča. Kaj pa, če se oglasi sam kozel in pove svojo plat zgodbe? Več o predstavi si lahko preberete TUKAJ.

 

VSE ZASTONJ! VSE ZASTONJ!

Zgodba te duhovite, a hkrati ostre Fojeve družbenokritične farse se začne tik po uporu v trgovinskem centru, ko se ženske, ogorčene nad ponovnim dvigom cen, odločijo, da temu naredijo konec. V uporniškem zanosu ženske v hipu stopijo skupaj, saj imajo dovolj neprestanega izkoriščanja in višanja cen osnovnih živil, zato sprva zahtevajo polovično ceno, kasneje pa jih jeza in upor pripeljeta tudi do tega, da si živila preprosto stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov. V prologu k satirični komediji s pomenljivim naslovom Vse zastonj! Vse zastonj! avtor zato zapiše, da se je zdela ob premieri leta 1974 zgodba o delavkah iz milanskega predmestja, ki se odločijo upreti vrtoglavemu naraščanju cen, nekaterim kritikom neverjetna oziroma celo nadrealistična. Toda že čez nekaj mesecev je izbruhnilo natanko to, o čemer je uprizoritev spregovorila na odru; obubožane delavce so zaradi »državljanske nepokorščine« celo zapirali in v času sodne razprave avtorje predstave obdolžili, da so s predstavo nahujskali delavce k uporu in h kraji. Več o predstavi si lahko preberete TUKAJ.

 

RAZBITI VRČ

Kleistov Razbiti vrč je nastal le nekoliko zatem, ko se je z Linhartovima veseloigrama rodilo naše sodobno gledališče. In tudi pri Razbitem vrču gre za razkrinkavanje nečednih erotičnih namenov moškega, ki ima družbeno moč. Oziroma se v primeru Tulpenheima in Micke dela, da jo ima. Vplivni in ugledni gospodje, ki si proti njihovi volji želijo telesne intimnosti s socialno nižje stoječimi lepimi mladimi dekleti, so bili svetu komedije namreč znani že davno pred škandali, ki so lani zatresli Hollywood. Vendar pri Razbitem vrču žrtev pohote sodnika Adama ni mlada Evica, ampak njena mati, ki ji je sodnik med nočnim izletom razbil vrč. Posebnost Kleistove veseloigre pa je predvsem v tem, da mora vaški sodnik odkriti in obsoditi storilca dejanja, za katerega je gledalcu že od samega začetka jasno, da je bil to on sam. In ker gre za »jezičnega dohtarja«, je prav v besednih igrah, s katerimi se sodnik Adam izmika resnici, in v njegovem neumornem trudu, da bi se neizprosnim dejstvom navkljub izvil iz primeža resnice, največji šarm tega besedila. A čeprav je vsej njegovi oziroma Kleistovi jezikovni spretnosti navkljub krivec na koncu razkrinkan, žrtvi njegovega dejanja to ne pomaga in bo morala za razbiti vrč iskati zadoščenje na višji sodni instanci. S tem pa je za naš današnji svet ta komedija aktualna tudi na nek čisto konkreten in družbeno realen način. Več o predstavi si lahko preberete TUKAJ.

 

PTIČJA FARMA

Jezna in razočarana, ker ji vrhovni šef ni ponudil vodilnega mesta, se ambiciozna in oblasti željna Pistetajra odloči, da med oblaki, na sredi med spodnjimi in zgornjimi, med ljudmi in bogovi ustanovi državo po svoji meri. V iskanju primernega kraja se poskuša obrniti na Prokno, v slavca spremenjeno detomorilko, a naleti na njenega nezvestega moža Tereja. Ptice za tak kraj morda vedo, a nad prišlekinjo niso navdušene – ljudi namreč krivijo za vse svoje nesreče –, dokler jih Pistetajra z besedičenjem o pravičnejšem svetu ne prepriča v ustanovitev države, izgradnjo zidu, ki naj loči nebesa in zemljo, ter, končno, v prevzem popolne, nadbožje oblasti. Rojstvo nove entitete pritegne vse sorte oportunistov in humanistov, ki bi radi pomagali – malo sebi, malo vsem – »pri izgradnji pravičnejšega sveta«, a koruptivno spreminjanje zakonov, upori ptic na gradbiščih, njih skrivna izginotja ustvarjajo drugačno resničnost. V njej cvetita Pistetajra in klientelizem.Država in zid sta zgrajena, popolna oblast je le korak stran. Toda stvari se zapletejo, še bolj, ko v igro vstopijo sestradani nebeščani in se boginje odločijo, da bodo pogajanja prevzele v svoje roke … Več o predstavi si lahko preberete TUKAJ.

TRIDESETLETNICE

Lana, Antea in Leticija so skoraj odrasle punce in prijateljice. Lana je visoko izobražena in delavna. Vse kar si želi, je dobra kariera. Antea je umetnica in borka za ženske pravice. Vse kar si želi, je ustvarjati in živeti svobodno nekonvencionalno življenje. Leticija je uspešna odvetnica in hudo popolna. Vse kar si želi, je v resnici že dosegla, pa vendar ji še zmeraj nekaj manjka. Pravkar je dobila službo v tujini, kamor si od nekdaj želijo vse tri. Želijo si ven iz Slovenije, v obljubljeno deželo, kjer lahko živijo svobodno, brez predsodkov, brez pričakovanj, kjer bi se cenili njihova sposobnost in delavnost.

Tridesetletnice se po eni strani spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale v času študija v zgodnjih dvajsetih, ko je idealizem še močan, zdaj pa se soočajo z resnično družbo in svojo vlogo v njej. So res (lahko) tako svobodne, kot si mislijo? So odločitve res njihove ali jih v večini usmerjajo pričakovanja drugih? Komedija o tem, kako ohraniti sebe in hkrati biti ženska, izrisuje situacije številnih sodobnih, samostojnih, izobraženih žensk, ki si želijo vzpostaviti lastno življenje, razpete med vrednotami preteklosti in sedanjosti. Več o predstavi si lahko preberete TUKAJ.

 

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X