Nenadejana energetska kriza, ki so jo povzročile nestabilne razmere v regiji, je hitro razgalila slovensko šibkost glede energetske preskrbe. Pospešeno se je zato začelo delati na projektih, ki bi lahko vsaj delno omogočili energetsko samooskrbo.
Med temi so se kot ena izmed možnosti pokazale sončne elektrarne na strehah domov. Vendar so se pri tem hitro pokazale tudi hibe, predvsem zaradi omejene zmogljivosti omrežne infrastrukture. Zaradi slednjega so mnogi izvajalci sončnih elektrarn že morali omejiti število priključkov na določena nizko napetostna omrežja.
Ker posodobitev omrežne infrastrukture ni možno izvesti v kratkem času, so se na ministrstvu za infrastrukturo osredotočili na izvedbe večjih projektov ter v pomoč potencialnih investitorjev pripravili seznam lokacij omrežij, na katera je možno priključiti večje sončne elektrarne. Te se namreč lahko priključujejo na srednje napetostno ali celo na visoko napetostno omrežje, kar pa v primeru sončnih elektrarn na strehah družinskih hiš (povprečna nazivna moč sončne elektrarne na strehi slovenske hiše je okoli 11 kW) ni mogoče, saj se te priklapljajo na nizko napetostno omrežje.
V prid gradnji večjih sončnih elektrarn na ministrstvu za infrastrukturo izpostavljajo tudi, da je gradnja večje sončne elektrarne (npr. skupne nazivne moči 1 MW), ki se priklopi na srednje napetostno omrežje, cenejša, kot če se ista količina skupne nazivne moči manjših sončnih elektrarn na družinskih hišah, razpršeno priključuje na distribucijsko nizko napetostno omrežje, in sicer tako z vidika stroškov postavitve same sončne elektrarne kot tudi z vidika stroškov priključevanja. “Takšne projekte lahko izvedejo posamezni večji investitorji, mogoče pa je tudi vlaganje večjega števila malih vlagateljev v različnih poslovnih modelih, lahko kot OVE skupnost ali energetska skupnost,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Na katerih lokacijah na Celjskem in Kozjanskem je mogoče postaviti veliko sončno elektrarno?
Večje elektrarne je mogoče priklopiti na prenosno ali distribucijsko omrežje. Prenosno omrežje je visokonapetostni sistem za prenos električne energije. Sestavljeno je iz daljnovodov, razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj. Distribucijsko omrežje pa je priključeno na prenosno omrežje prek razdelilno-transformacijskih postaj. Sestavljajo ga transformatorske postaje in električni vodi različnih napetostnih nivojev, ki so namenjeni razdeljevanju električne energije končnim odjemalcem. Na distribucijsko omrežje so priključeni tudi manjši proizvajalci električne energije.
Na Kozjanskem brez lokacij z možnostjo priklopa na prenosno omrežje
Tehnični potencial lokacij, kjer je v Sloveniji možno priklopiti večje samostoječe sončne elektrarne (vsaj 10 MW) na prenosno omrežje je 1031 MW. Lokacij, ki so brez večjih posegov v prostor primerne za takojšnjo postavitev velikih sončnih elektrarn, je v Sloveniji 58. Največji tehnični potencial ponuja podravska regija, in sicer 253 MW. Na Kozjanskem tašnih lokacij ni.
V savinjski regiji je skupni tehnični potencial za postavitev večjih samostoječih sončnih elektrarn 90 MW. Za postavitev je primerno šest lokacij, in sicer v Mestni občini Celje (Šmiklavž pri Škofji vasi), občini Slovenske Konjice (Tepanje), občini Šoštanj (Družmirje), občini Velenje (Velenje) in v občini Žalec (Ložnica pri Žalcu in Zaloška Gorica).
Podrobneje o možnosti vključitve večjih sončnih elektrarn na prenosno omrežje – TUKAJ.
Na Kozjanskem dve območji priklopa na distribucijsko omrežje
Tehnični potencial lokacij, kjer je možno priklopiti večje samostoječe sončne elektrarne (vsaj 10 MW) na distribucijski sistem električne energije v Sloveniji je 795 MW. Največji tehnični potencial premore območje Elekra Ljubljana, in sicer 215 MW. Takoj za njim je območje Elektra Celje s 185 MW tehničnega potenciala za postavitev večjih sončnih elektrarn. V savinjski regiji je možno velike sončne elektrarne priklopiti na območjih naslednjih razdelilnih transformatorskih postaj (RTP): RTP Lava (Celje), RTP Selce (Celje), RTP Trnovlje (Trnovlje pri Celju), RTP Laško, RTP Podlog (Zalog pri Šempetru), RTP Žalec (Arja vas), RTP Mozirje (Ljubija), RTP Velenje (Velenje), RTP Rogaška Slatina (Spodnje Sečovo), RTP Šentjur (Šentjur) in RTP Vojnik (Vojnik).
Podrobnosti o možnosti vključitve večjih sončnih elektrarn na distribucijsko omrežje – TUKAJ.
Za velike samostoječe oz. prostostoječe sončne elektrarne so v določenih primerih lahko primerna degradirana območja, s čimer dodatno izkoristimo potencial lokacije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Seznam degradiranih območij1 je izključno informativne narave, brez predhodne presoje o primernosti za postavitev sončne elektrarne. Presoja primernosti posameznega degradiranega območja za postavitev sončne elektrarne je v pristojnosti investitorja. Na območju Elektra Celje je takšnih degradiranih območij preko 100. Seznam najdete tukaj.
Več o možnosti vključitve večjih polj sončnih elektrarn na elektroenergetsko omrežje Slovenije lahko preberete tukaj.
Vlada naj bi sicer v kratkem sprejela tudi Dolgoročni načrt spodbujanja rabe obnovljivih virov.
Aplikacija za prikaz možnih točk priključitve večjih sončnih elektrarn
Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) je v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji pripravil aplikacijo SODOKart. Ta omogoča prikaz možnih točk za priključitev večjih proizvodnih naprav na lokacije, kjer lahko z obstoječim omrežjem povečajo delež električne energije iz obnovljivih virov. Dostopna je tukaj:
B.S., vir: Portal Energetika, foto: pixabay
