V noči na soboto bodo nebo osvetljevali meteorji. Pričakuje se namreč vrhunec vsakoletnega meteorskega roja Perzeidov. Zvezdni spektakel bi letos utegnila nekoliko skaziti napovedana oblačnost, pa tudi polna luna, ki bo osvetlila nebo. Kljub temu se zvečer splača ozreti v nebo.
Po pričevanju strokovnjakov pa bo to noč mogoče s prostim očesom videti tudi mnoge planete našega osončja. Najmočneje naj bi svetila Venera.
Zvečer bo na nebu sijala tudi zadnja letošnja super polna luna.
Vsakoletni meteorski roj oz. meteorski dež Perzeidov bo letos trajal vse do 24. avgusta, vrhunec pa pripravil v noči s petka, 12. avgusta na soboto, 13. avgusta. Letos bo opazovanje nekoliko skazila morebitna oblačnost, saj vremenoslovci ravno za jutri napovedujejo poslabšanje vremena ter zelo svetla t.i. super polna luna.
Slednja bo zadnja super polna luna letos. Super luna se pojavi, ko je luna na svoji najbližji točki v svoji orbiti okoli Zemlje. Zaradi tega je videti večja in svetlejša. Na leto sicer lahko vidimo tri do pet super polnih lun, tokratna pa naj bi bila največja letos.
Zvezdno nebo bo ponujalo bogato kuliso
Kljub omenjenim ‘motnjam’ pa se bo vseeno splačalo v kakšnem temnem kotičku ozreti v nebo, saj bodo to noč na nebu moč s prostim očesom opazovati tudi številne druge planete našega osončja. Kot je za portal N1 povedal predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna bomo lahko, če bomo nebo opazovali do jutra, videli tudi skoraj vse planete našega osončja, razen Merkurja, ki bo zašel že okrog 21. ure. “Saturn (vzide ob 20.16), Jupiter (vzide ob 21.54), Mars (vzide ob 23.42) in Venera (vzide ob 4.11) bodo ob dobrih vremenskih razmerah vidni tudi s prostim očesom – zadnja bo poleg Lune in Sonca najsvetlejši objekt na nebu. Je pa res, da bo vzšla šele okrog četrte ure zjutraj. Za opazovanje Urana (vzide ob 23.15) in Neptuna (vzide ob 21.26) bomo potrebovali daljnogled, saj bosta na meji oziroma onkraj meje vidnosti s prostim očesom,” je za omenjeni portal dejal Žiberna. S teleskopom pa bo moč opazovati tudi druga spektakularna nebesna telesa. Naprimer dvojno zvezdo Albireo v ozvezdju Labod, zvezdi Mizar in Alkor v ozvezdju Velikega medveda, asterizme in druga telesa.
Perzeidi so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift-Tuttle. Meteorji se imenujejo Perzeidi po radiantu, ki leži v ozvezdju Perzeja. Oblak teh delcev, imenovan Perzeidni oblak, se razteza po vsej orbiti kometa Swift-Tuttle. Oblak sestoji iz delcev, ki jih je odvrgel komet, ki vsakih 133 let obkroži naše Sonce in je bil nazadnje videl leta 1992. Veliko delcev je bilo del oblaka že več kot tisoč let. Nekaj delcev pa je kljub temu še mladih, ko jih je komet odvrgel na svojem obhodu leta 1865. Včasih nam lahko pripravijo pravi mali izbruh pred vrhuncem.
Meteorski dež je viden že v sredini julija, največji izbruh pa dosežejo med 9. in 14. avgustom, odvisno od lokacije oblaka. Na dan izbruha se lahko na uro vidi tudi 60 meteorjev ali več. Lahko se vidijo po celem nebu, a ker je njihov radiant v Perzeju (na severni nebesni polobli), se jih največ lahko vidi severno od ekvatorja. Kot ponavadi, se meteorje vidi največ zjutraj pred zoro. Četudi večina meteorjev prileti med zoro in poldnevom, takrat zaradi Sonca niso vidni. Nekateri so vidni tudi zvečer, ko priletijo v atmosfero pod kotom in pustijo za sabo dolgo svetle repe, včasih pa lahko nastane tudi bolid. Večina Perzeidov zgori v atmosferi nekje 80 km visoko. (vir: wikipedia)
foto: pixabay
