Pretekla nedelja je bila za številne lovce poseben dan. V izjemno lepi Kavklerjevi kleti, ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je potekala prireditev ob petdeseti obletnici naselitve muflona na Boču. Štiri lovske družine – Boč, Makole, Poljčane in Rogaška Slatina so proslavile pol stoletja od naselitve prvih muflonov na pogorje Boča. Prireditev je bila razdeljena na štiri sklope in sicer akademski del, podelitev priznanj in zahval, ogled lovske razstave in kulinarični zaključek.
V uvodu so najprej zaigrali rogisti Lovske zveze Maribor in njihov Jagermarš je v številnih obiskovalcih vzbudili številna pozitivna čustva. Nato sta zapela Tinka Trefalt in Sandi Kavkler in Zelenica v njuni izvedbi je odmevala v izjemno akustični Kavklerjevi kleti kot že dolgo ne. Gostitelj, Sandi Kavkler je vsem zbranim predstavil zgodovino kleti, ki segajo že daleč nazaj v leto 1842, ko so najdeni prvi zapiski o kleti in potek obnove. Številni obiskovalci so že bili priča koncertom, najrazličnejšim prireditvam, proslavam in celo porokam v kleti. Sledili so pozdravni govori starešine LD Makole Aljoše Tovornika in predsednika Lovske zveze Maribor Marjana Kselmana. Nato je Tomislav Kovačič, starešina LD Poljčane ob slikoviti predstavitvi predstavil zgodovinski pregled o naselitvi muflonov na Boču. Med drugim je povedal, da je muflon po glavnih telesnih značilnostih podoben domači ovci. Rogove imajo ovni, pa tudi določen odstotek ovc, ki najhitreje rastejo v prvih treh letih, potem pa se rast upočasnjuje. S starostjo se muflonovi rogovi polžasto ukrivijo in v nekaterih primerih pri starih ovnih presežejo poln krog ter se začno zavijati navzven. Muflon je izrazito pašna žival, ki pa občasno objeda tudi grmovja in drevje in živi v tropih. Izjema so stari ovni, ki so lahko samotarji. Muflon v Sloveniji ni avtohtona vrsta divjadi, vendar jim življenjski prostor na Boču zelo ustreza, zato so se marca 1972 leta organizirale LD Boč, LD Rogaška Slatina, LD Poljčane in LD Makole in sklenile, da bodo na pogorje Boča naselile muflona in tako so podpisali dokumente o upravljanju z mufloni. K temu so tudi soglašale LZ Celje in LZ Maribor. Število muflonov je iz leta v leto naraščalo. Danes je populacija muflonov na Boču stabilna, v dobri telesni kondiciji, nekateri so celo nadpovprečni. Vse štiri lovske družine so z mufloni dobro gospodarile in sodelovale z vsemi institucijami.
Druga tema predavanj je bilo predavanje profesorja doktorja Boštjana Pokornya, ki predaja znanja o muflonu v državi. Gabriel Omerza je v svojem predavanju predstavil primere dobrih praks gojitve muflona. Gostje dogodka so bili tudi sosedje iz Hrvaške in profesor doktor Nikica Šprem, ki je predstavil gospodarjenje z mufloni na Hrvaškem in najnovejše ugotovitve raziskav in GPS sledenje. Sledila je razprava po predavanjih, Gabriel Omerza, ki je tudi dolgoletni predsednik OZUL-a, pa je odgovarjal na vprašanja, ki so zanimala lovce.
Obiskovalci so bili nato deležni strokovne predstavitve razstavljenih trofej muflonov na pogorju Boča, ki jo je izvedel Branko Raisman. Ob tem se ni mogel izogniti številnim težavam, ki jih imajo lovske družine s krivolovom, potepuškimi psi in številnimi planinskimi potmi.
Podeljena priznanja najzaslužnejšim
Na koncu so bila podeljena še priznanja najzaslužnejšim za pomoč pri naselitvi muflona na Boču in tudi pohvale za gojitev muflonov na Boču.
Po zaigranem Hubertovem maršu je sledil kulinaričen zaključek, za katerega so poskrbeli lovci LD Makole. Sašo Veilguni je skuhal s pomočjo pomočnikov odličen srnin golaž, ob katerem se je prilegla kapljica rujnega domačega vina iz makolskega vinorodnega okoliša. Ob ogledu razstave, ki sta jo vrhunsko pripravila David Gazvoda in cvetličarka Tinka ter prikazuje pristno lovsko zgodbo o muflonih na Boču, je ob domači gibanici sledil še dolg klepet med lovci.
Prireditev je vodila Mateja Marot. Razstavo o muflonu na Boču si lahko še vedno ogledate v Kavklerjevi kleti.
