Z današnjim nacionalnim odprtjem, ki ga je tokrat v Celjskem domu gostila Ljudska univerza Celje (LUC), so se uradno začeli Tedni vseživljenjskega učenja 2022. Ti bodo v času med 9. majem in 12. junijem po celotni državi skupaj ponudili okoli 8000 brezplačnih izobraževalnih in drugih dogodkov, od tega jih bo v Celju okoli 50. Dogodki so namenjeni vsem generacijam.
Letošnje tedne vseživljenjskega učenja so na novinarski konferenci v celjskem Tehnoparku predstavile mag. Nataša Kranjc, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije (ACS)/nacionalni koordinator TVU, Ines Stilin, direktorica Ljudske univerze Celje (LUC)/območna koordinatorica TVU, Tina Trstenjak, dobitnica priznanja za dosežke na področju promocije znanja in učenja v Savinjski regiji ter mag. Zvonka Pangerc Pahernik, nacionalna koordinatorka TVU na ACS.
Tedni vseživljenjskega učenja potekajo že od leta 1996. V prvi izvedbi je TVU ponudil okoli 500 dogodkov.
Letos je TVU znova v spomladanskem času, zato so se lahko dogodki prepletli s Tednom ljubiteljske kulture ter Evropskim tednom mladih. Osrednja prireditev je Parada učenja, ki bo 25. maja.
Po dveh letih, zaznamovanih z omejitvami zaradi epidemije, so se tokrat v normalnih okoliščinah uradno začeli Tedni vseživljenjskega učenja 2022. Ti bodo med 9. majem in 12. junijem na območju cele Slovenije ponudili okoli 8000 brezplačnih izobraževalnih in drugih dogodkov, od tega jih bo v Celju okoli 50. Dogodki v sklopu TVU so namenjeni ozaveščanju o pomeni vseživljenjskega učenja ter spodbujanju izobraževanja vseh generacij.
Kot je uvodoma poudarila mag. Nataša Kranjc, izobraževanje ni bistveno samo pri mladih, temveč tudi pri starejših, saj jim dodatna izobraževanja povečujejo zaposlitvene možnosti, omogočajo osebni in strokovni razvoj ter pridobivanje prečnih znanj in spretnosti, prispeva pa tudi k izboljšanju socialne kohezije ter spodbuja aktivno državljanstvo. V pridobivanje novih znanj pa nas nekako sili tudi razvoj in sodobna tehnologija, je dejala. Ker je potreba po izobraževanju odraslih vse večja, je pomembna tudi priprava celovitega nacionalnega programa izobraževanja odraslih. Ta je bil oblikovan in marca potrjen v DZ. Po tem programu bo za tovrstna izobraževanja namenjenih dobrih 21 mio evrov. Namen tako promocij kot programov je povečanje vključenosti posameznikov v vseživljenjsko učenje.
Dr. Nataša Potočnik je dejala, da so se TVU z razlogom obdržali 27 let, saj je prav ozaveščanje o pomenu izobraževanja ključni pogoj, če ne že kar osnova za vse dejavnosti, ki temu sledijo. TVU namreč vključujejo raznovrstne izvajalce izobraževanja ter aktivira vse generacije udeležencev. “Z dogodki letno dosežemo okrog 10 % prebivalstva, še dodatno pa preko komunikacijskih kanalov (op. p. družbena omrežja, youtube,…), ki so se še posebej uveljavili v zadnjih dveh letih,” je dejala Potočnikova. Pri vseh aktivnostih je izpostavila trud vseh inštitucij, posameznikov in države, ki sodelujejo, da je Slovenija pri izobraževanju odraslih primerljiva s tujino. Poudarila je, da z vzpodbujanjem vseživljenjskega učenja skušajo pridobiti predvsem tiste, ki zaradi različnih življenjskih okoliščin niso imeli priložnosti pridobiti in razvijati temeljnih znanj. Vse to pa je mogoče doseči le s sodelovanjem, ki na nacionalni ravni poteka zelo dobro, pri čemer ključno vlogo igrajo ljudske univerze. Kljub dobremu sodelovanju in delovanju vseh deležnikov v izobraževanju odraslih pa je izrazila tudi skrb nad trendi vključenosti v programe izobraževanja odraslih. Delež vključenosti se je namreč od leta 2010 do 2022 znižal z 12 % na 8 %. Razlogi pa so večplastni, med drugim tudi, ampak ne samo, epidemija.
Ines Stilin je povedala, da je Ljudska univerza Celje letos s ponosom prevzela organizacijo osrednje slovesnosti ob odprtju Tednov vseživljenjskega učenja. Poudarila je, da bodo koordinatorji dogodkov po državi osredotočeni predvsem na poudarjanje kulture vseživljenjskosti učenja v vseh obdobjih življenja. Pomen tega bo skušalo okoli 2000 prirediteljev, ki bodo organizirali okoli 8000 dogodkov, prenesti na vse generacije. “Prav tako želimo pokazati, kako lahko tudi neformalno učenje izboljša življenje in možnosti posameznikov, tako na osebni kot strokovni ravni,” je poudarila Stilinova in dodala, da so TVU le ‘vrh ledene gore’, saj vseživljenjsko učenje spodbujajo skozi celo leto. Izpostavila je tudi nekaj dogodkov, ki jih v sklopu TVU organizira Ljudska univerza Celje, med katerimi je predavanje Erike Brajnik in Aljoša Bagole, številne delavnice, ter drugi dogodki. Program LUC lahko preverite na njihovi spletni strani – tukaj.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik v organizaciji TVU sodeluje že od samega začetka leta 1996, ko se je začel tudi uveljavljati termin vseživljenjsko učenje. Pangerc Pehernikova je z zadovoljstvom poudarila vsakoletno rast TVU. Leta 1996 so s 76 koordinatorji (predvsem LU) organizirali okoli 500 dogodkov, letos je ta številka že pri 8000. Spomnila se je tudi praznovanja 25-letnice TVU, ki je morala zaradi epidemije potekati virtualno, a dodala, da je ravno z vidika dodatnih možnosti širjenja znanja preko spleta, epidemija prinesla tudi številne prednosti, saj so se dogodki posneli in so na voljo vseskozi. Zato bo tudi še letos nekaj dogodkov potekalo virtualno. Poudarila je, da s TVU skušajo delovati medsektorsko, torej s povezovanjem z resorji kulture, sociale, okolja, itd., “Nočemo biti izolirani. Delamo za vse generacije in vse družbene skupine, od najmlajših do najstarejših, od ranljivih skupin, brezposelnih, pa do ‘normalno’ zaposlenih. TVU je projekt dobrih ljudi v dobro vseh,” je poudarila.
Pet dobitnikov priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih
Andragoški center Slovenije je letos drugič podelitev priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih zaupal regijskim koordinatorjem. Letos je ta čast pripadla Ljudski univerzi Celje, ki je priznanja podelila petim zglednim posameznikom. Prejemniki so:
Edita Mlakar, učiteljica slovenščine iz Rogaške Slatine, ki je svoj poklic doživljala kot poslanstvo. Nenadne hude zdravstvene težave so jo oddaljile z začrtane poklicne poti. Zatekla se je k ročnemu ustvarjanju in po naključju odkrila t.i. tiho knjigo, narejeno iz blaga pri izdelavi katerih združuje različna znanja; pedagogiko, psihoterapevtska znanja, šivanje in kvačkanje. Poleg tega je svojo dejavnost ročnih spretnosti razširila na kleklanje čipk za kristalne kozarce, izdelovanje nakita in zeliščarstvo. Vsakega dela se loti na podlagi strokovnega znanja, ki ga je pridobila iz različnih virov. Na življenjski poti jo vodi Dalajlamin rek “Bodi spremeba, ki jo želiš videti v svetu”.
Aleksandra Škoflek, ki je bila rojena v Makedoniji in je kljub začetnim jezikovnim oviram in socialni stiski na UPI Žalec uspešno dokončala program predšolske vzgoje. Poleg tega je pet let nesebično sodelovala kot prostovoljka pri dogodkih za vse starostne skupine in različne kulture. Vpisala se je tudi na študij Poslovanja v sodobni družbi.
Tanja Burja, ki je do 48 leta opravljala poklic stevardese, nakaj jo je ujela bolezen – tumor na možganih. To pa ji je dalo priložnost za bolj kvaliteteten način življenja. Začela je z izobraževanji na ŠC Slovenske Konjice-Zreče, se priučila dodatnih tujih jezikov, in poglobila znanje računalništva. Zaradi brezposelnosti je želela začeti svojo podjetniško pot. Obiskovala je podjetniške delavnice in na koncu uresničila svoj cilj.
Tina Trstenjak, ki je bila prisotna tudi na novinarski konferenci. Povedala je, da je v začetku svoje kariere bila motivirana in fokusirana predvsem na judo in tekmovalne uspehe. Kasneje pa se je začela zavedati tudi pomembnosti pridobljene formalne izobrazbe. To se je odločila pridobiti na Ljudski univerzi Celje. Ob tem je izrazila hvaležnost vodstvu in zaposlenim na LUC, ki so jo motivirali, da je pri njih pridobila formalno izobrazbo, ki jo je označila za njeno dodatno olimpijsko medaljo. Dodala je, da je ob pridobivanju formalne izobrazbe na LUC stkala tudi mnogo stikov izven profesionalnega sveta juda, kar ji je omogočilo dodatno osebnostno rast.
Franci Pusar, ki je po študiju razrednega pouka vpisal še študij andragogike in bil tako del prve generacije andragogov v Sloveniji. Njegovo življenje je zaznamoval alkoholizem. Odločil se je za zdravljenje, po njem pa se je na Ljudski univerzi Celje začel zanimati za neformalna izobraževanja. Usposobil se je za terapevta in opravil mednarodni izpit iz nevrolingvističnega programiranja ter si pridobil licenco za trenerja za osebno rast.
Vabljeni k ogledu slavnostne prireditve v Celjkem domu, ob odrtju letošnjih Tednov vseživljenjskega učenja:
B.S.
