Minuli vikend je na Bledu potekalo 54. Mednarodno srečanje pisateljev v organizaciji Slovenskega centra PEN. Med nagrajenkami za najboljša literarna dela je bila tudi gimnazijka ŠC Rogaška Slatina.
V soboto je na Bledu potekalo 54. Mednarodno srečanje pisateljev, na katerega sta bili povabljeni tudi gimnazijka Šolskega centra Rogaška Slatina Erna Šišić ter njena mentorica prof. Nika Jančič. Na srečanju je namreč slatinska gimnazijka prejela nagrado za najboljši srednješolski esej na temo Bosna in vse svetovne Bosne. Erna je nagrado prejela v družbi največjih literatov današnjega časa.
Predsednica slovenskega Pena Tanja Tuma je za STA povedala, da je bilo tokratno srečanje najbolj živahno srečanje v Mednarodnem Penu po pandemiji. Med drugim so gostili predsednika Mednarodnega Pena Burhana Sönmeza, ki je tudi predstavil svoj roman Istanbul, Istanbul. Ta je nedavno izšel tudi pri Cankarjevi založbi in tematizira trpljenje, mučenje in zapore, teme, ki so prevevale letošnje srečanje. Srečanje je sicer potekalo v hibridni obliki, posvetili pa so ga aktualnim tematikam, kot sta vojna v Ukrajini in covid-19.
Utemeljitev nagrade Erni Šišić:
Žirija v sestavi dr. Bogomila Kravos, Tanja Tuma in Maja Ferjančič je sprejela odločitev, da nagrado za najboljši srednješolski esej v kategoriji 3. in 4. letnik z naslovom Bosna in vse svetovne Bosne prejme Erna Šišić, Šolski center Rogaška Slatina, mentorica Nika Jančič.
Esej je izrazito senzibilen in bralca zlahka potegne v svoj tok. Izrazita čustvena razsežnost je prisotna skozi celotno pisanje. Avtorica pravi: »Občutek topline, ko zagledaš prag svoje hiše, svoj mali kotiček sreče, je nepojmljiv in težko doumljiv vsakomur, ki ima danost imeti eno mesto, ki ga kliče »dom«.« Vendar v besedilu najdemo več kot le emocionalne razsežnosti, ki jih avtorica razvija in ohranja do svoje domovine. Pisanje je podkrepljeno z zgodovinskim znanjem in poznavanjem bošnjaške literature. »Srebrenica je utelešenje vseh spopadov, v katerih je srbski narod izvršil etnični genocid, s katerim so želeli iztrebiti muslimane iz države in tukaj naseliti svoj srbski narod. Prizadevali so si za svojo državo, svoje lastno ozemlje, a Bosna je še vedno enotna, ampak »zlobneži nam kljubujejo še danes«, kot pravi Alija Dubočanin.«
V smiselno strukturiranem besedilu se razkriva angažirana osebnost, ki je sposobna artikulirati epohalno vprašanje vojne. V zaključku avtorica bralcu zapusti, kar je njej zapustila vojna. Boleč občutek. »Kamor koli grem, nikjer ni tako kot v mojem domačem kraju. Bosna bo ostala moja velika ljubezen in moje občasno boleče sovraštvo do konca življenja, ker so me razmere v njej pripeljale do tega, da sem morala zapustiti vse, kar sem imela najraje na svetu.« (M.F.)
Podrobnosti o dogodku najdete tudi v Tedniku PEN – tukaj
foto: PEN Slovenija in ŠC Rogaška Slatina
