Koroško te dni pretresa okoljska afera. Koroški kmeti so namreč od tamkajšnjega podjetja po zelo nizki ceni odkupovali belo snov, misleč da gre za apno. S tem so nato “bogatili” svoja kmetijska zemljišča, nakar se je izkazalo, da gre za sadro, ki močno presega vsebnosti svinca in kroma.
Prst so pristojni usmerili proti Steklarni Rogaška, ki pa očitke zavrača s pojasnilom, da svinca v svoji proizvodnji ne uporabljajo že dve leti.
Slovenija te dni dobiva novo sporno okoljsko zgodbo. Po poročanju Večera naj bi namreč kmetje na Koroškem po poljih masovno raztresali belo snov, misleč da gre za apno. Tega naj bi koroškim kmetom, tako Večer, že nekaj mesecev, po več kot desetkrat nižji ceni, kot bi jih apno stalo sicer, v nekaterih primerih pa popolnoma zastonj, dostavljalo koroško podjetje Intergas. Kmetje, veseli poceni zemeljskega hranila, so snov masovno odkupovali ter raztresali po desetinah hektarjih kmetijskih površin.
Pristojni so početje vzeli pod drobnogled, analiza “apna”, ki so jo opravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pa je dala zaskrbljujoče rezultate. Analiza je namreč pokazala, da pri omenjeni snovi ne gre za apno temveč kontaminirano sadro, ki za 33-krat presega mejne vrednosti vsebnosti svinca Poleg tega pa mejne vrednosti presega tudi vsebnost kroma. Nadaljnje analize sporne snovi oz. najdeni predmeti na kmetijskih površinah s strani pristojnih služb, pa naj bi jih privedli do suma, da bi lahko sadra prihajala iz Steklarne Rogaška, ki ima s podjetjem Intergas tudi sklenjeno pogodbo za odvoz tega stranskega produkta proizvodnje stekla.
Steklarna Rogaška: “V proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida”
V Steklarni Rogaška so nad obtožbami ogorčeni. Prepričani so, da je njihovo podjetje nekakšna naključna kolateralna žrtev. Kot namreč zatrjujejo, v svoji proizvodnji že dve leti ne uporabljajo svinca.
“V proizvodnem procesu v Steklarni Rogaška d.o.o. nastaja sadra ali mavec, ki je po kemijski sestavi kalcijev sulfat. Sadra nastaja v procesu nevtralizacije odpadne žveplove kisline z apnom. Sadra, ki nastaja v Steklarni Rogaška je registrirana kot kemikalija pri Evropski agenciji za kemikalije. Pripadajoči varnostni list, ki je del registracijske spremne dokumentacije navaja, da snov nima nevarnih lastnosti za okolje. Zadnja kontrolna analiza sadre z dne 18.2.2022 je pokazala, da je vsebnost svinca in kroma nizka ( pod mejo detekcije analizne metode) kar je pričakovano, saj Steklarna Rogaška v proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida, prav tako pa se kromov oksid ne uporablja pri proizvodnji.
Steklarna Rogaška sadro prodaja podjetju Intergas d.o.o. kot ostanek od proizvodnje. Kupec se je pogodbeno zavezal, da bo v celoti odgovorno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo ravnal s sadro in poskrbel, da bo pri končnih uporabnikih dejansko uporabljena kot stranski produkt. Prav tako je bilo v pogodbi dogovorjeno, da Steklarna Rogaška ne prevzema nobene odgovornosti do tretjih oseb za+ kakršnekoli napake, odškodninske zahtevke ali podbno, ki bi se nanašali na prevzeto sadro.
Glede na navedbe, da najden material na koroških poljih vsebuje 33-krat presežene vrednosti svinca in presežene vrednosti kroma sklepamo, da ne gre za sadro iz Steklarne Rogaška. Kot dober gospodar pa je tudi Steklarna Rogaška v prisotnosti inšpektorice za kmetijstvo vzelo vzorce na Koroškem in jih predalo v kemijsko analizo neodvisnemu laboratoriju. Rezultati še niso znani. Prav tako ni zaključen noben inšpekcijski postopek, zato vas pozivamo, da pred končanimi postopki ne prejudicirate ugotovitev,” so v odzivu zapisali v Steklarni Rogaška.
Tudi v podjetju Intergas zatrjujejo, da ne gre za sadro iz Steklarne Rogaška, saj da le to vozijo v BiH, na Slovaško in Madžarsko. Prav tako so zanikali, da bi njihovi šoferji kontaminirano sadro kmetom dostavljali brez njihove vednosti, saj da njihovi kamioni nikoli ne pridejo do Koroške. Pojasnil o tem, zakaj so potem inšpektorji na delu na Koroškem dobili ravno njihove šoferje, pa za Večer niso želeli dati.
Pristojni na delu, pozivajo k previdnosti
Pri vseh vpletenih so v zadnjih tednih sicer prisotne inšpekcijske službe. Tudi pri več kot 14 kmetovalcih (štirje izmed njih so v prekrškovnem postopku), ki morajo predložiti analize ter dokazila o poreklu snovi. Poleg tega je bilo že treba odstraniti nekaj deponij sadre, ki je kmeti še niso zagrebli v zemljo. Odstranitev na koroškem deponirane strupene sadre naj bi po naročilu inšpektorata izvedlo tudi podjetje Intergas, ki mu je bilo naloženih tudi nekaj tisoč evrov kazni. Vse odločbe in kazni inšpekcijskih služb, povezane s sporno sadro, naj bi tako podjetje Intergas upoštevalo oz. poravnalo, kljub temu, da se otepajo odgovornosti.
Pristojni prav tako napovedujejo, da bodo zaradi afere še zaostrili nadzor in analize pridelkov in prehrambenih izdelkov, predvsem s koroških kmetij, obenem pa opozarjajo, da se ljudje po površinah, po katerih se je ta sadra že raztresala, ne sprehajajo, kaj šele nabirajo regrat oz. druge travniške rastline/plodove.
Potrošnike mirijo tudi v Mlekarni Celeia, kjer prevzemajo večino količin mleka s koroških kmetij. Pravijo namreč, da spremljajo situacijo, ter da trenutno razlogov za skrb, kar se tiče njihovih mlečnih produktov ni, saj da kmetje pridelkov iz tako obdelanih površin še niso uporabili za prehrano živali.
Prve informacije sicer kažejo, da je omenjena strupena sadra končala na okoli 50 hektarih koroških kmetijskih površinah. Drugod na Celjskem oz. po Sloveniji pa kmetje te sadre naj ne bi uporabljali.
Za potrditev teh in glede svežih informacij smo se obrnili na pristojne službe, a odgovora še nismo prejeli. Prav tako se na vprašanja še niso odzvali v podjetju Intergas. Tudi iz Steklarne Rogaška so nam zagotovili, da nam rezultate njihovih analiz posredujejo takoj, ko bodo znani.
B.S.
