Čeprav rezultati volitev še niso uradno potrjeni, je bolj kot ne gotovo, da bosta Kozjansko in Obsotelje v parlamentarnih klopeh v novem sklicu zastopala dva poslanca. To sta člana Slovenske demokratske stranke (SDS) in zmagovalca volilnih okrajev Šentjur in Šmarje pri Jelšah, Jelka Godec in Anton Šturbej.
Medtem, ko je za Šturbeja to prvi poslanski mandat, je Godčeva bila izvoljena v že svoj tretji zaporedni mandat, tokrat z rekordno zmago v šentjurskem volilnem okraju ter najboljšim deležem prejetih glasov med vsemi kandidati desnega političnega pola. Za Kozjansko.info sta naša nova poslanca razkrila svoj pogled na izide volitev ter cilje, ki jih želita kot poslanca doseči.
V novem sklicu parlamenta bosta Kozjansko in Obsotelje zastopala dva poslanca. To sta Šentjurčanka Jelka Godec in Rogačan Anton Šturbej, ki sta kandidirala na listi stranke SDS ter zmagala v svojih okrajih in bila med redkimi v Sloveniji, ki sta v svojem volilnem okraju premagala sicer prepričljivega zmagovalca Gibanje Svoboda.
Medtem ko zmaga Antona Šturbeja v Šmarju pri Jelšah ni bila tako izrazita, s 4.622 oz. 26,27 % prejetih glasov je slavil z manj kot odstotno točko razlike pred Davidom Stupico iz Gibanja Svoboda, pa je Jelka Godec v Šentjurju pometla s konkurenco. Dobila je 4.320 oz. 35,70 % vseh glasov ter za skoraj 10 % premagala Danico Polak Gruden iz Gibanja Svoboda. Godčeva je po deležu prejetih glasov tudi krepko presegla rezultat svoje stranke na državnem nivoju ter bila najuspešnejša med vsemi kandidati desnega političnega pola na tokratnih volitvah. O rezultatih volitev v Sloveniji ter na Kozjanskem in Obsotelju smo podrobneje pisali tukaj.
Šturbej: Izboljšanje prometne infrastrukture, usmeritev k samooskrbi, skrb za starejše in mlade,…
Anton Šturbej je Rogačan in predsednik lokalnega odbora SDS Rogatec, ki se je na letošnjih državnozborskih volitvah prvič potegoval za poslanski mandat in takoj požel uspeh. Nad lastnim rezultatom je bil kakopak zadovoljen, je pa prepričan, da je njegov uspeh verjetno presenetil tudi marsikaterega političnega analitika. Kar se pa tiče rezultata stranke SDS pa verjame, da se bo stranka tudi v opoziciji dobro znašla, saj že od nekdaj deluje državotvorno, predvsem ko gre za nacionalne interese. “Mandat, ki je pred nami bo od vseh strank potreboval določeno mero sodelovanja. Slovenija je majhna država in ne potrebuje afer, ki jih zelo hitro občutijo vsi državljani tako regionalno, kot lokalno. Moji cilji so jasni glede izboljšanja cestne in železniške infrastrukture, boljše samooskrbe, skrb za starejše in za mlade in za vse kar sem navedel v svojem programu,” o svojih ciljih v vlogi poslanca pove Šturbej. Dodaja, da Kozjansko in Obsotelje potrebuje konkretne programe, ki so izvedljivi tudi na daljši rok ampak ne več, kot traja en mandat. “Vedno se pa bom zavzemal za starejše z najnižjimi pokojninami, ki so že varčevali v svoji aktivni dobi in ob tem živeli skromno. Prav ti, in mladi, ki čakajo na delo, si zaslužijo boljšo in socialno bolj varno bodočnost,” zaključi Šturbej.
Godec: Že leti 2014 in 2018 sta pokazali, da so novi obrazi hitro obupali
Jelka Godec je na tokratnih volitvah bila izvoljena že v svoj tretji poslanski mandat. V prejšnjih je sicer velik del preživela tudi na drugih visokih državnih funkcijah, trenutno v odhajajoči vladi opravlja delo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade. Godčeva, ki je tudi podpredsednica SDS, je rezultat svoje stranke označila kot dober. Je namreč boljši kot tisti leta 2018, poleg tega pa se je, kot pove, po volitvah začelo povečevati tudi članstvo stranke. Glede leve politične opcije pa je prepričana, da so jim ljudi na volišča spravile nevladne organizacije, obenem pa se je ustvaril nekakšen lijak, ki je večino glasov preusmeril v zmagovalno Gibanje Svoboda, pri čemer pa se ne strinja, da se je podoben efekt zgodil tudi na desnem političnem polu. Kljub prepričljivi zmagi leve politične opcije pa spomni, da bo imela ta v tokratnem sklicu enako število glasov, kot leta 2018, zato je treba počakati, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje. “Glede mojega osebnega rezultata na volitvah sem zelo zadovoljna. Število glasov smo glede na leto 2018 povečali za okoli 1300, prav tako pa je moj dosežen rezultat po odstotkih (op. p. 35,74 %) med vsemi strankami desnega političnega pola najboljši v Sloveniji,” je rezultat pokomentirala Godčeva.
Glede prihodnosti vlade, ki se nakazuje, pa ni ravno optimistična. “Že leti 2014 in 2018 sta namreč pokazali, da so novi obrazi hitro obupali. V trenutni sestavi parlamenta lahko namreč vidimo, da ni več nobenega predsednika tistih strank (op. p. LMŠ, SMC), prav tako tudi ni večine njihovih poslancev. Sicer pa bo lokalno moja naloga nadaljnje zavzemanje za razvoj podeželja, za katerega posluh je pokazala že sedanja vlada z odobrenimi investicijami, tako za Šentjur kot celotno Kozjansko. Želim si, da bodo vsi ti odobreni projekti, za katere je bil zagotovljen tudi denar v državnem proračunu, ostali in se realizirali. V nasprotnem primeru se lahko znova nadejamo stagnacije na področju razvoja podeželja, ” razlaga ob pogledu na preteklo delo in bližnjo prihodnost. Temu dodaja, da bo sama kot opozicijska poslanka zagotovo opozarjala na te zadeve in zahtevala, da se projekti nadaljujejo. “Ostajam pa še naprej odprta za vse pobude, ideje in vprašanja državljanov, predvsem pa ljudi iz naših krajev in jih vabim, da se oglasijo v moji poslanski pisarni ali mi pišejo,” sporoča Godčeva.
Jo pa skrbi, da se bo nova vlada odmaknila od razvoja podeželja. “Menim, da bomo imeli v opoziciji veliko dela, če bomo želeli ohraniti razvoj podeželja. Vsaj kar se napoveduje, gredo stvari znova v čisto centralizacijo, ob tem pa se napovedujejo tudi velike čistke, v smislu kadrovanja, izničenja zakonov, ki jih je sprejela ta vlada, med drugim zakon o investiranju v šport, zdravstvo, itd.. To so za njih slabi zakoni in jih mislijo, vsaj tako je sklepati iz njihovih besed, ukiniti ter za te projekte zagotovljena finančna sredstva preusmeriti drugam,” svari in še enkrat spomni na vse investicije, ki so se na Kozjanskem in Obsotelju v zadnjih dveh letih realizirale, prej pa da se leta za to ni uspelo najti denarja.
Godčeva je ob koncu opozorila še na to, da bi bilo čim prej treba spremeniti tudi volilno zakonodajo. Sedanja namreč vsebuje številne anomalije, med katerimi je tudi ta, da lahko v parlament pride kandidat z nekaj sto glasovi, medtem ko lahko, kot je karikirala Godčeva, kakšen koroški kandidat dobi enormno več glasov, pa parlamentarnih klopi ne bo videl. Godčeva bi prav tako dvignila prag za vstop strank v parlament. Ob razpravah o spremembi volilnega sistema Godčeva obžaluje tudi, da se volja ljudi z referenduma o volilnem sistemu leta 1996, nikoli ni implementirala*.
*Na referendumu 1996 so državljani lahko izbirali med tremi ponujenimi modeli volilnega sistema. Prvi predlog je bil večinski volilni sistem, ki ga je predlagala takrat največja opozicijska stranka SDS. Drugi predlog je dala takratna vladajoča levosredinska vladna koalicija, ki se je zavzemala za sistem sorazmerne zastopanosti strank, tretji predlog pa je vložil drugi dom slovenskega parlamenta (Državnega sveta RS) in je bil nekakšna kombinacija prvih dveh. Referendumski izid po takratnem prepričanju ni prinesel zmage nobenemu od predlogov za spremembo volilnega sistema, saj noben od treh predlogov ni prejel več kot polovice glasov volivcev, ki so se referenduma udeležili; je pa daleč največ glasov (44,5 odstotka) dobil predlog o večinskem volilnem sistemu.(vir: metinalista.si)
B.S.
