Konec marca so predstavniki Inštituta za ohranjanje naravne dediščine LUTRA, skupaj s Kozjanskim parkom, na potoku Buča opravili drugi intervencijski poseg v Sloveniji za preprečevanje poplavljanja poljedelske površine in travnika v okolici bobrovega jezu (tako imenovani »beaver-deceiver«).
Za poseg v zavarovano bobrovo strukturo (jez) je bilo predčasno pridobljeno tudi dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. Za poseg so potrebovali dve 6-metrski rebrasti kanalizacijski cevi s premerom 40 centimetrov, ki so jih zaposleni Kozjanskega parka spretno vstavili v bobrov jez.
Namen posega ni odstranitev bobra in jezu, pač pa bobra prelisičiti in znižati vodostaj za jezom. “Poseg je uspel, s pomočjo kamere spremljamo stanje vode in obnašanje bobra. Voda v okolici jezu je takoj po posegu začela kopneti s kmetijskih površin,” so sporočili z inštituta LUTRA. Prvi tak poseg so sicer uspešno opravili na Žerjavinskem potoku v bližini gradu Otočec.
Dobro za bobra in kmetovalce
Na pomisleke o tem, ali je tovrstno početje nemara škodljivo poseganje v naravo, se je Lea Likozar iz društva LUTRA strinjala, da bi bilo bolje pustiti bobrov jez nedotaknjen, “Ampak ta postopek je stalna praksa v ZDA in Kanadi in dokazano deluje. Problem v tem primeru je, da je poplavljena okoliška poljedelska površina. To je način, kako v takih primerih zadovoljiti tako obdelovalca polj, kot tudi bobra. Boljša varianta bi bila odkup priobalnih zemljišč, ampak zaenkrat to še ne pride v poštev in je vstavitev cevi nekakšen kompromis. S tem preprečimo, da bi ljudje sami vzeli stvari v roke in bobrov jez preprosto odstranili,” pojasnjuje.