Okoljska afera, ki je Koroško razburila v začetku meseca, ko so tamkajšnji kmetje polja gnojili s kontaminirano sadro, je še daleč od končnega epiloga.
Pristojni so zaenkrat prejeli rezultate sedmih vzorcev s Koroških deponij sadre. Bistveno presežene vrednosti svinca, glede na dovoljene mejne vrednosti, so bile potrjene v šestih odvzetih vzorcih. Na podlagi teh je inšpektorat za okolje in prostor šestim kmetom že izdal ureditvene odločbe. Inšpekcijsko odločbo zaradi pomanjkljivosti pa je prejelo tudi podjetje Steklarna Rogaška, čeprav se je izkazalo, da sadra po vsej verjetnosti ne izvira od tam.
Inšpekcijske službe zaenkrat drugod po Sloveniji niso ugotovile prisotnosti kontaminirane sadre na kmetijskih zemljiščih.
Šestim kmetom in podjetju Steklarna Rogaška je inšpekcija doslej izdala odločbe, v povezavi z okoljsko afero, ki je marca izbruhnila na Koroškem. Tamkajšnji kmetje so namreč njive gnojili z belo snovjo, za katero se je naknadno izkazalo, da ni apno, temveč sadra z močno preseženo vsebnostjo svinca, pa tudi kroma. Preko 500 ton kontaminirane sadre je tako vsaj 23 koroških kmetov posulo na skupaj 60 hektarov kmetijskih zemljišč. Čeprav inšpekcijski nadzori, analize in preiskave še potekajo, pa so pristojni doslej že prejeli rezultate sedmih analiz vzorcev, odvzetih na deponijah sadre na Koroškem. V kar šestih izmed teh so bile ugotovljene bistveno presežene vrednosti svinca. Šestim kmetom je bila tako že izdana ureditvena odločba, na podlagi katerih morajo v treh tednih, po predpisanem postopku, odstraniti skladiščene kupe sadre. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pa je bila odločba izdana tudi Steklarni Rogaška, na katero je bil prvotno usmerjen prst glede izvora sadre.
Vzorci s koroških njiv drugačne sestave od vzorcev iz Steklarne Rogaška
Inšpekcijske službe so namreč v začetku izvor sadre, najdene na Koroškem, pripisovale Steklarni Rogaška, čeprav so v podjetju vseskozi zatrjevali, da pri sadri na koroških poljih ne gre za njihov stranski produkt, saj da v proizvodnji že dve leti ne uporabljajo svinca. Kljub začetnim zatrjevanjem inšpekcijskih služb, da naj bi vsi indici kazali, da sadra vendarle izvira iz slatinskega podjetja, na kar je verjetno v veliki meri vplivalo tudi dejstvo, da je sadro na koroška polja transportiralo podjetje Intergas, ki iz Steklarne Rogaška pogodbeno odkupuje sadro, naknadne analize in primerjave vzorcev dejansko niso potrdile povezave med sadro na koroškem in vzorci iz Steklarne Rogaška.
To so potrdili tudi v Steklarni Rogaška. Kot so nam povedali, vsi rezultati in primerjave analiz vzorcev kažejo na razlike v sestavi, zaradi katerih vzorcev iz Koroške ni mogoče poistovetiti z vzorci iz Rogaške. “Razlikujejo se predvsem v vsebnosti svinca, aluminija in železa,” so dejali. Dodali so še, da jim je inšpekcija izdala odločbo, ki odreja način ravnanja v času, ko Steklarna Rogaška nima znanega končnega uporabnika za sadro. V tem obdobju ima sadra status odpadka in tako z njo tudi ravnajo, so še zatrdili.
Inšpektorat za okolje in prostor se zato sedaj intenzivneje usmerja tudi na druge industrijske obrate, kjer kot stranski produkt proizvodnje oz. odpadek nastaja sadra, ki ni primerna za vnos na kmetijske površine. Prav tako so pod nadzorom koncesionarji, ki odvažajo odpadke na za to primerne deponije. Pri raziskovanju primera na inšpektoratu sodelujejo tudi s policijo. Inšpektorat za kmetijstvo medtem analizira tudi vzorce, odvzete z njiv, kjer je bila sadra že zaorana v zemljo. Opravljena bo tudi ocena tveganja na površinah, ki so namenjene pridelavi hrane za ljudi in krme za živali. Ob vseh najdenih nepravilnostih se napoveduje nadaljnje ukrepanje, pa tudi prekrškovni postopki.
B.S.
Steklarna Rogaška zavrača očitke, da bi bila kontaminirana sadra njihova
