“Z ljubeznijo sem te ustvaril, z ljubeznijo te ohranjam,” je napis v italijanščini nad vrati, ki z dvorišča vodijo v notranjost dvorca Jelšingrad nad Šmarjem pri Jelšah. Dolga desetletja zaradi zapletenih denacionalizacijskih in lastniških odnosov ljubezenska izpoved nekdanjega lastnika do enega največjih biserov orientalske arhitekture na slovenskem ni bila vredna piškavega oreha.
“Treba je bilo reči bobu bob, presekati gordijski vozel, ker ta občinska uprava ne bo dopustila, da tak biser kulturne dediščine naših krajev propade,” je zbranim novinarjem v baročni viteški dvorani odločitev, da Občina Šmarje pri Jelšah postane 100 odstotna lastnica gradu, danes pojasnil župan Matija Čakš.
Za nakup dvorca so porabili 350 tisoč evrov ter se v korist Terezije Gobec odpovedali kašči, ki stoji neposredno ob dvorcu. Šele polno lastništvo občini omogoča, da propadajoči dvorec sanira pred dokončnim propadom. Za najbolj nujno stabilizacijo in ustavitev propadanja bodo vložili 1,5 milijona evrov – na dve tretjini tega računajo od države, oziroma Evropske unije.
Občinski javni delavci pa že nekaj dni marljivo čistijo okolico, pod budnim strokovnim očesom arboristke Tanje Grmovšek.
Ker je prvotna želja občine dvorec zaščititi pred propadanjem, je po pridobitvi celotnega lastništva ta že vložila vlogo za gradbeno dovoljenje za stabilizacijo dvorca ter zamenjavo ostrešja. Občina je že decembra vložila 11 tisoč evrov v nujno obnovo dela strehe, poškodovane ob potresu. Kar milijon in pol evrov bo potrebno za najbolj nujno sanacijo, stabilizacijo dvorca ter s tem preprečitev njegovega nadaljnjega propadanja. V ta namen se občina pravkar prijavlja na razpis Ministrstva za kulturo.
“Da je občina postala lastnica, je prvi in ključen korak k temu, da začnemo z obnovo in zaščito najpomembnejših umetnostno-zgodovinskih sestavin dvorca,” je povedala konzervatorka Lucija Čakš Orač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, domačinka, ki je izjemno angažirana pri ohranjanju krajevne kulturne dediščine.
Od tu naprej pa se bodo lahko začeli pogovori o restavraciji tega, ne samo propadajočega, a v dobršni meri izropanega bisera orientalske arhitekture ter iskanje njegovega prihodnjega namena. Zaradi ocenjenih potrebnih večmilijonskih vložkov bo kaj takega mogoče zgolj v javno-zasebnem partnerstvu, je odkrit župan Matija Čakš.
V eni od vizij bodo urejeni prostori za stalno razstavo, kjer se bodo lahko dogajali različni dogodki. Dvorec bo deležen digitalizacije, saj bo v prihodnosti preko očal za navidezno resničnost možen vpogled v življenje v časih, ko je bil dvorec v celoti obnovljen.
Grajski park bo ponovno zaživel
Prenovitve pa ne bo prejel le dvorec, saj je ta načrtovana tudi za park okoli le tega. V okolici Jelšingrada rastejo zelo stara, zaščitena drevesa. Ta so se čez leta zanemarila, okolica pa je poraščena z grmovjem.
Občina želi obnoviti park tako, da bi lahko ta drevesa ohranili, zato je na delu že arboristka, ki preverja stanje teh dreves. Čemu bodo namenjene vse površine okoli dvorca, bodisi golfu, bodisi sprehajalnim potem ter prostorom za sproščanje, se lahko po županovem mnenju začne razmišljati po revitalizaciji trenutnega parka. Matija Čakš še dodaja, da je vzrok obnove dvorca ter okolice ta, da bi: “lahko občani bili ponosni na ta dvorec, da bi imeli prostor kamor bi lahko povabili goste, ki pridejo v našo občino ter da bi občina imela turistično znamenitost, s katero se bi lahko ponašala.”
Čiščenje zaraščene okolice medtem že poteka. Vsi posegi potekajo pod strokovnim nadzorom arboristke Tanje Grmovšek ter s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zavoda za varstvo hrane.
Kaj pa dvorec ter njegovo okolico čaka čez 15 let?
Če so na občini odločeni, da v prihodnjih letih preprečijo propad dvorca ter njegove okolice, konkretnih načrtov za daljše obdobje še ni. Oziroma bodo odvisni od uspešnosti na razpisih za sofinanciranje, finančnih zmožnosti občine, predvsem pa od iskanja zasebnega vlagatelja za dolgoročno javno-zasebno partnerstvo.
Gremo korak za korakom in zdaj smo storili prvega, ključnega, da se nam Jelšingrad pred našimi očmi ne sesuje. Ko ga rešimo propada, bomo razmišljali naprej, še pravi župan Čakš.
Glede prihodnosti dvorca Jelšingrad smo torej lahko optimistični, saj bo vendarle po predolgem času zanemarjanja in razpadanja ta ponovno zaživel ter vrnil upanje slehernemu prebivalcu občine, da bo zgodovinski dvorec Jelšingrad, katerega prva znana upodobitev sega v leto 1601 (dozidan in predelan je bil v drugi polovici 19. stoletja) ponovno v krajevni ponos.
Mogoče pa se bo čez deset ali dvajset let okoli dvorca trlo turistov, ki bodo v poletnih mesecih uživali v hladni pijači ter okusni hrani v grajski restavraciji, igrali golf v parku ter prenočevali v Jelšigrajskem hotelu. Vendar pa bo za to brez dvoma potrebno še kar nekaj časa počakati.
Fotogralerija notranjosti dvorca:
D. K., R. Č.
