Oskrba starejših v Obsotelju in na Kozjanskem: domske kapacitete zasedene, gradijo se nova mesta

V Sloveniji imamo že 20, 9 odstotka oseb starejših od 65 let, projekcije pa napovedujejo, da bo do leta 2050 delež teh oseb znašal 30 odstotkov. S staranjem prebivalstva se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Kako je za dolgotrajno oskrbo starejših poskrbljeno v naših občinah in kako je dosegljiva našim občanom?

Domovi za starejše v Obsotelju in na Kozjanskem so zasedeni, za mesto v domu pa je potrebno čakati od enega meseca pa tudi tja do enega leta. V tem času pa tudi na Kozjanskem in Obsotelju gradijo nove kapacitete, ki bodo do konca leta 2023 zagotovile preko 100 dodatnih mest za celodnevno domsko varstvo.  Povečale pa se bodo tudi kapacitete za dnevno varstvo ter možnost bivanja v oskrbovanih stanovanjih.

Kot v Sloveniji se tudi občine Obsotelja in Kozjanskega soočajo s staranjem prebivalstva. Delež starejših od 65. leta naprej je razen v nekaj manjših občinah primerljiv s slovenskim povprečjem, v eni občini pa je kar tri odstotke nižji. Največji delež števila starejših od 65. let beležijo v občinah Bistrici ob Sotli (22,4 odstotka) in Kozjem (21,7 odstotka), sledijo Podčetrtek, Šentjur, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Dobje in Rogatec.

S staranjem prebivalstva se poraja tudi vprašanje, kako zagotoviti dolgotrajno oskrbo starejših. Ena izmed možnosti je namestitev starostnika v institucionalno varstvo v okviru domov starejših.

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je v Sloveniji v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih na voljo preko 21.000 mest, a povpraševanje  po domski oskrbi je veliko večje, saj je trenutno po vsej Sloveniji vloženih blizu 26.000 prošenj za sprejem, skoraj polovica bi jih posteljo potrebovalo nemudoma.

V upravnih enotah Šmarje pri Jelšah in Šentjur je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije v treh domovih za starejše zagotovljenih 481 mest. V upravni enoti Šentjur omenjene kapacitete zadostujejo za 3,88 odstotkov ciljne populacije, v Šmarju pri Jelšah pa za 4,95 odstotka ciljne skupine. Da bi zagotovili 4,8-odstotno ciljno pokritost starejših od 65 let v celodnevnem institucionalnem varstvu, kar predlaga resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, bi v Šentjurju potrebovali še 37 mest, medtem ko v UE Šmarje pri Jelšah glede na pokritost potreb beležijo deset mest za starejše več.

Je pa tudi na Celjskem povpraševanje po namestitvah v domove starejših veliko, saj je trenutno za namestitev v 11 domovih za starejše in enem posebno socialno-varstvenem zavodu skoraj 4.400 evidentiranih aktivnih prošenj, nekaj več kot 1.000 prošenj za namestitev je aktualnih.

Povpraševanje po domski oskrbi tudi pri nas vse večje

Tudi pri nas v Obsotelju in na Kozjanskem so kapacitete v  vseh treh domovih za starejše popolnoma zasedene, na sprejem v dom pa je potrebno čakati tudi od nekaj mesecev in tja do enega leta.

»Povpraševanje je veliko. V lanskem letu je bilo k nam vloženih preko 360 vlog za sprejem. Od tega trenutno na takojšen sprejem čaka približno 35 oseb. Za sprejem v dom pri nas pa je potrebno čakati med 6 meseci ter letom in več, predvsem za enoposteljne sobe,« pravi direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel, kjer skupaj z dislocirano enoto v Podčetrtku zagotavljajo 214 namestitev.

Tudi v Šentjurju, kjer zagotavljajo 167 mest, so vse kapacitete zasedene. »Občasno imamo na voljo posamično mesto za stanovanjski del za moške prosilce, saj je teh prošenj bistveno manj, največje povpraševanje pa je po mestih na negovalnem delu doma in po mestih v skupinah za osebe z demenco. Polno zasedena so tudi razpoložljiva oskrbovana stanovanja. Tudi po teh je iz leta v leto več povpraševanj, zato že več let ne uspemo zagotoviti mest vsem prosilcem in posledično nastaja čakalna vrsta. Tako se dogaja, da prosilci sprejmejo namestitev v okoliških domovih, mi pa jim skušamo v čim krajšem času ponuditi potem premestitev k nam. Žal povpraševanju že nekaj l

et nismo kos, saj se je kvaliteta bivanja bistveno izboljšala, prav tako zdravstvena in socialna oskrba, temu vzporedno pa tudi ne beležimo odpustov iz doma nazaj v domače okolje, kar bi še lahko dodatno sprostilo kakšno mesto. V lanskem letu smo tako na novo sprejeli 45 starostnikov,« pa trenutno situacijo opiše direktorica Doma upokojencev Šentjur mag. Vesna Vodišek Razboršek. V Šentjurju trenutno beležijo 166 evidentiranih aktivnih prošenj, blizu 70 prosilcev je z aktualno vloženo prošnjo. Najdaljše so čakalne dobe za oskrbovana stanovanja, za katera je potrebno čakati tudi leto in več, prosilci moškega spola za negovalni del ali namestitev v skupine za osebe z demenco morajo čakati 6 mesecev in več. Najkrajša čakalna doma pa je za samostojne prosilce za stanovanjski del doma. Prednost pri namestitvi imajo prosilci iz domačih občin Šentjur in Dobje, saj jim tako omogočajo, da starost preživijo v znanem domačem okolju.

V Pegazovem domu v Rogaški Slatini, enem izmed sedmih zasebnih domov na Celjskem, ki ga upravlja družba Comett domovi d.o.o, kjer zagotavljajo 131 mest, so prav tako vse kapacitete trenutno zasedene. Na namestitev v domu je po besedah direktorice Kristine Kampuš potrebno čakati od dveh mesecev pa tudi do enega leta:

»Največ povpraševanja je po namestitvah na negovalnih skupinah, torej za uporabnike, ki jim v domačem okolju ni mogoče zagotavljati vseh storitev, ki jih zaradi težjega zdravstvenega stanja potrebujejo. Čakalna doba za namestitev v Pegazovem domu pa je odvisna od tega, v katero skupino želi biti nameščen stanovalec oz. odvisno od tega, kakšno oskrbo potrebuje. Tako se za namestitev v vitalno skupino, kjer so nameščeni stanovalci, ki še zase samostojno skrbijo ali potrebujejo le delno občasno pomoč, čaka od 6 mesecev do 1 leta, lahko tudi dlje. Podobna čakalna doba je za namestitev v skupino za stanovalce z demenco. V skupini za stanovalce, ki potrebujejo nego, je čakalna doba od 2 do 6 mesecev.«

V domu trenutno beležijo 35 evidentiranih aktivnih prošenj za sprejem.

Tako v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah kot v Šentjurju pravijo, da večina njihovih oskrbovancev prihaja iz območja Obsotelja in Kozjanskega, v manjšem deležu pa iz širšega celjskega območja, medtem ko je v Pegazovem domu v Rogaški Slatini blizu 60-odstotkov stanovalcev iz naših občin, nekaj več kot 10 odstotkov iz celjskega okolja, preostali del pa iz ljubljanskega konca in preostalih delov Slovenije.

V prihodnjih dneh sledijo prispevki o drugih področjih delovanja domov za starejše na našem omočju in o aktulanih naložbah na območju Obsotelja in Kozjanskega v dolgotrajno oskrbo starejših. Vabljeni k spremljanju.

E.Š.